Z današnjim dnem stopa v veljavo pred pol leta dogovorjeni evropski embargo na uvoz ruske nafte, države G7 pa so se po dolgotrajnih pogajanjih zedinile še glede kapice na cene ruske surove nafte. Zahodni voditelji upajo, da bodo ti ukrepi omejili prihodke, ki ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogočajo nadaljevanje vojne v Ukrajini.
Embargo, ki ga uvaja Evropska unija (EU), pomeni prepoved uvoza nafte, ki je proizvedena v Rusiji in prispe po morju. Nafta, ki prispe po naftovodih, je iz embarga izvzeta, saj so od nje odvisne celinske države, kot sta Madžarska in Slovaška, ki nimata zadostnih alternativ za uvoz. Pretok po naftovodu Družba bo tako neoviran, tudi kazahstanska nafta, ki se izvaža iz ruskega pristanišča Novorusisk, je oproščena sankcij.
Izjemo si je izborila še Bolgarija, ki lahko rusko nafto, prepeljano po morju, uvaža do konca leta 2024. Nemčija in Poljska sta se odločili za prenehanje uvoza ruske nafte po naftovodih, čeprav ta ni podvržena sankcijam. Japonska bo lahko še naprej uvažala rusko nafto iz projekta Sakhalin-2 na ruskem daljnem vzhodu brez omejitev.
EU skupaj z Združenim kraljestvom uvaja tudi prepoved omogočanja pomorskih storitev za prevoz ruske nafte, vključno z evropsko floto tankerjev, ki so pretežno prijavljeni v Grčiji in na Cipru. Ti ukrepi sicer veljajo le za nafto, ki presega cenovno kapico 60 dolarjev za 159-litrski sod.
Cenovna kapica na rusko surovo nafto je globalna, saj so jo sprejele države G7, EU in Avstralija. Ukrep določa, da se dostop do pomorskih storitev omogoči le tistim pošiljkam ruske nafte, ki se prodajajo pod ceno 60 dolarjev za sodček. Ta mejna vrednost je nad trenutno tržno ceno uralske nafte, ki jo Rusija izvaža v Evropo, a pod ceno nafte vrste ESPO, ki jo pretežno izvažajo v Azijo.
Rusija kapice v višini 60 dolarjev za sod ne bo sprejela, je po poročanju državne tiskovne agencije Tass dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov.
"Ni ravno jasno, kako lahko naenkrat uvedeš cenovno kapico in sankcije v ponedeljek," je za Bloomberg dejala Helima Croft, glavna strateginja pri RBC Capital Markets. "Zanima me, ali bomo doživeli kratkoročne disrupcije, medtem ko bodo pravne službe premlevale vprašanja, ali jim je dovoljeno izvesti določen posel."
OPEC+ ohranja raven proizvodnje
Dan pred začetkom evropskega embarga so države izvoznice nafte, združene v organizaciji OPEC+, na spletni konferenci ohranile raven proizvodnje nafte nespremenjeno, kar kaže na nejasno predstavo o ponudbi in povpraševanju v prihodnjih mesecih.
To pomeni, da bodo izvoznice nafte od novembra letos do konca leta 2023 še naprej zniževale proizvodnjo za dva milijona sodčkov na dan, kar predstavlja približno dva odstotka svetovne proizvodnje.
"Ob ogromnih jedrnih in geopolitičnih tveganjih na naftnih trgih so se ministri razumljivo odločili počakati in se potuhniti," je za Bloomberg dejal Bob McNally, predsednik Rapidan Energy Advisers.
Na prejšnjem srečanju so se ministri držav OPEC+ dogovorili za znižanje proizvodnje za dva milijona 159-litrskih sodov na dan, saj je strah pred globalno recesijo zaviral povpraševanje. Naslednji sestanek je na sporedu februarja, ko bo napoved morda jasnejša, saj bo predvidoma že viden vpliv odpiranja Kitajske in zahodnih sankcij proti Rusiji.
Glavna referenčna tečaja surove nafte, WTI in nafta brent, sta v današnjem trgovanju pridobila okrog dva odstotka. Zahodnoteksaška nafta WTI trguje pri 81 dolarjih za sodček, nafta brent pa pri 87 dolarjih.
S pomočjo Alexa Longleyja, Salme El Wardany, Granta Smitha in Bena Bartensteina.
.webp){kind=icon}
