Kriminal s kriptovalutami je prihodnost. Bančni ropi so zgodovina

Bitcoin je dosegel nov rekord, kar kaže, da je vse več vlagateljev navdušenih nad sanjami o "lastni banki" s pomočjo žetonov, ki jih je mogoče takoj in anonimno prenesti zunaj tradicionalnega finančnega sistema. A hkrati se zdi, da se ti vlagatelji premalo zavedajo stroškov, ki jih prinaša biti lasten bančni varnostnik v brezgotovinskem svetu.

Nedavni dvomestni porast vdorov v kriptoborze in val drznih poskusov ugrabitev kriptodirektorjev – zadnji se je zgodil sredi belega dne na ulicah Pariza – sta po poročanju Bloomberg News postavila industrijo na rob in povečala zanimanje za varnost, saj je ena od podatkovnih baz letos zabeležila 23 takih napadov (v enakem obdobju lani jih je bilo šest). Ti napadi so povzročili grozljive poškodbe, kot so odrezani prsti, in so pritisnili na francosko vlado, naj stori več za njihovo preprečevanje, čeprav je Francija statistično gledano relativno uspešna pri kaznivih dejanjih, kot so umori.

To ne velja le za eno državo, kriminal se spreminja povsod. Banke niso več lahka in sočna tarča roparjev, saj se je število ropov od devetdesetih let zmanjšalo za več kot 80 odstotkov, ker se zapirajo poslovalnice in so kupi gotovine, shranjeni v sefih, redkost. V svetu plačil, ki ga poganjajo dotiki in potegi, tudi vsi nosimo manj gotovine. Bjorn Ulvaeus, pevec skupine ABBA, je pred desetletjem kot enega od razlogov za uvedbo brezgotovinskega gospodarstva na Švedskem navedel osebno varnost.

Medtem so se zaradi tehnoloških in družbenih pretresov vse pogosteje pojavljale tudi druge oblike kriminala, ki so se jim nepridipravi prilagodili. Širjenje digitalnih denarnic, ki se hranijo na platformah, kot je Coinbase, privablja hekerje, v zadnjem času predvsem zato, da bi pridobili podatke o strankah; po podatkih podjetja TRM, ki se ukvarja s skladnostjo, se je število vdorov v borze lani povečalo za 17 odstotkov.

Ropi velikih vrednosti, kot je kraja ur, so postali donosnejši; po podatkih organizacije Watch Register znaša skupna vrednost izgubljenih in ukradenih ur v Združenem kraljestvu 2,1 milijarde dolarjev. V porastu so tudi ropi na domu; leta 2016 je bila zvezdnica Kim Kardashian s strelnim orožjem oropana v hotelu v Parizu.

Bloomberg

 

Fizični napadi na imetnike kriptovalut in njihove družine so mračno logičen naslednji korak, simbolna vrnitev v čas pred bančništvom, ko so kraljevali cestni roparji. Slaba stran velike mobilnosti kapitala je velika fizična ranljivost: Zaradi preprostosti, brutalnosti in potencialno visokega donosa je izsiljevanje kriptovalut iz oči v oči znano kot "napad s ključem". En sam spodrsljaj na družbenih omrežjih lahko kriminalcem, ki so tudi sami vse bolj tehnično spretni in lahko organizirajo rop prek digitalnih kanalov, razkrije, kje ste.

Ključnega pomena v boju proti tovrstnim kaznivim dejanjem bo odvračanje in razveseljivo je, da policija dobro sledi tolpam in zasega odkupnine; manj spodbudno pa je, da so v Franciji zapori prezasedeni in da to vpliva na izrekanje kazni. Vendar se razprava o tem, kako uravnotežiti varnost in svobodo, spopada tudi z libertarnim etosom kriptovalut. Nekateri podjetniki v panogi menijo, da je najboljši način, da se izognemo tarči, večja anonimnost – in pravica do nošenja orožja, ki je v Franciji strogo urejena. Ne da bi zvenel preveč piščevo in evropsko, nisem prepričan o slednjem. "Nošenje orožja je resen korak, ki zahteva resno usposabljanje," pravi Bruno Pomart, nekdanji član elitne policijske enote RAID. "Prav tako ne rešuje problema ranljivih družinskih članov, ki živijo drugje."

Verjetnejši rezultat bo povpraševanje po zasebnih varnostnih podjetjih in boljša zaščita. Salvatore Furnari, izvršni direktor podjetja Topaz Group, specializiranega za varnost, je povedal, da je vse pogosteje v stiku s predstavniki kriptoindustrije, ki jim svetuje, naj od dobro premislijo, kako zaščititi sebe in svoje sodelavce. "Svet kriptovalut doživlja iste stvari kot banke," pravi.

Toda vse to ima svojo ceno – in lahko se zgodi, da se nekatere vrste vlagateljev odločijo, da se jim lastništvo kriptovalut ne splača. Nek tehnološki direktor mi je povedal, da je svoj portfelj preprosto prodal, da bi bil mirnejši. Regulatorji pa se lahko sčasoma odločijo, da mora biti kriptovaluta bolj centralizirana, ne manj, da bi pomagali v boju proti kriminalu. Potem ko je Italijo v "svinčenih letih" zajel val šokantnih ugrabitev, je vlada sčasoma začela odvračati od izsiljevanja z zamrznitvijo finančnega premoženja žrtev in njihovih družin. To bi bilo za lastnike kriptožetonov očitno neprijetno. Toda če bomo na koncu vsi postali lastna banka, je to morda še ena vrsta alarma, o kateri je treba razmisliti.