Fed po zadnji anketi ne bo znižal obrestnih mer pred junijem

Ekonomisti zdaj pričakujejo, da ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) obrestnih mer ne bo znižala pred junijem, kaže najnovejša mesečna anketa Bloomberga.

Še prejšnji mesec so ekonomisti prvo letošnje znižanje obrestnih mer napovedovali za marec. Zaradi vztrajnih inflacijskih pritiskov in znakov stabilizacije na trgu dela pa se je časovnica zamaknila. Fedov priljubljeni kazalnik inflacije naj bi po projekcijah ostal nad ciljno ravnjo dveh odstotkov vsaj do sredine prihodnjega leta.

Potem ko je Fed ob koncu leta 2025 trikrat zapored znižal stroške zadolževanja, analitiki pričakujejo, da bo centralna banka na prihodnjem zasedanju obrestne mere ohranila nespremenjene. Ekonomisti v anketi ocenjujejo, da bo drugo in hkrati zadnje letošnje znižanje obrestnih mer sledilo septembra, kar je enako napovedi iz prejšnjega meseca.

Tudi vlagatelji so zamaknili pričakovanja glede ponovnega zniževanja obrestnih mer. Po terminskih pogodbah na obrestno mero prvo znižanje zdaj ni več verjetno pred junijem, medtem ko je še pred mesecem veljalo, da je april bolj verjeten scenarij.

Ameriško gospodarstvo močno

Fed obenem ne čuti pritiska, da bi obrestne mere znižal nemudoma, potem ko je ameriško gospodarstvo zabeležilo dve zaporedni četrtletji ene najmočnejših rasti po letu 2021. Analitiki tudi ne pričakujejo, da bi morebitna zaustavitev delovanja vlade pomembneje zavrla bruto domači proizvod. Rast BDP v četrtem četrtletju je ocenjena na 2,1 odstotka, kar je več kot dvakrat več od prejšnje ocene ekonomistov in skladno z dolgoročnim trendom.

Med uradniki Fed vlada razdeljenost glede tega, kako hitro in za koliko bi bilo letos smiselno znižati obrestne mere, pri čemer so zadržani predvsem tisti, ki jih skrbi inflacija. Tako imenovani osnovni indeks osebne potrošnje (jedrni PCE), ki ne vključuje cen hrane in energije, naj bi letos v povprečju znašal 2,7 odstotka, nato pa se do sredine leta 2027 umiril na 2,2 odstotka.

Bloomberg je anketo med 75 ekonomisti izvedel med 15. in 21. januarjem, v času, ko so se okrepile skrbi glede neodvisnosti Fed zaradi pritiskov administracije predsednika Donalda Trumpa. Ministrstvo za pravosodje je centralni banki vročilo sodne pozive le nekaj dni pred začetkom ankete, vrhovno sodišče pa je ta teden obravnavalo vprašanje, ali lahko predsednik razreši guvernerko Fed Liso Cook.

"Velik del delovanja Feda temelji na zaupanju — to je temelj tržnega gospodarstva," je dejala glavna ekonomistka KPMG Diane Swonk. "Ko je zaupanje načeto, vse transakcije postanejo dražje."