Čeprav se vojna v Ukrajini na bojišču v zadnjih tednih nagiba v korist Rusije, se je njeno vojno usmerjeno gospodarstvo pred iztekom leta znašlo pod občutnim pritiskom. Po skoraj treh letih vojne se ekonomske težave držav odražajo v strmoglavljenju vrednosti nacionalne valute. Vrednost rublja se je namreč pod težo strogih zahodnih sankcij spustila na eno najnižjih vrednosti doslej.
Na zadnji petek v novembru je ruska centralna banka določila razmerje pri 108 rubljih za ameriški dolar. To tako rekoč pomeni, da je rubelj vreden manj kot en ameriški cent.
V razmerah brez vojnih spopadov in sankcij bi lahko ruski rubelj veljal za privlačno naložbeno valuto. Trenutni menjalni tečaj nakazuje možnost znatnih donosov ob stabilizaciji geopolitičnih odnosov in zmanjšanju gospodarske negotovosti. Če bi se menjalni tečaj vrnil na raven okoli 80 rubljev za evro (normalna raven v zadnjih petih letih), bi vlagatelji samo na valutnem trgovanju lahko ustvarili kar 25-odstotni dobiček.
Preberi še
Kako Putin polni prazno državno blagajno?
Posel vreden 320 milijonov dolarjev omogočila odločitev Moskve o prenehanju državnega nadzora.
03.12.2024
Putin v težavah: Ruski rubelj vreden manj kot cent
Moskva valuto podpira s sredstvi premoženjskega sklada, ki so se v času vojne več kot prepolovila.
03.12.2024
Kaj razplamtenje konflikta v Siriji pomeni za stabilnost regije?
Pogrevanje zamrznjenega konflikta prihaja po štirih letih relativnega miru.
02.12.2024
Ruska vojska botov, ki je osvojila spletni poker
Poker zahteva tako srečo kot spretnost. Zato je tako privlačen.
07.11.2024
Makroekonomski kazalniki kljub izzivom kažejo na temelje, ki podpirajo krepitev rublja. Ko pogledamo stanje ruskega gospodarstva, bi rekli, da cvetijo vrtnice. Gospodarstvo je v tretjem četrtletju zraslo za 3,1 odstotka, medtem ko je bila v prejšnjih četrtletjih ta rast še izrazitejša. Rast poganjata potrošnja prebivalstva in vojno gospodarstvo.
Ruski BDP se bo letos povečal za 3,9 odstotka, rastle naj bi tudi plače in prodaja na drobno.
Brezposelnost je zaradi mobilizacije, a tudi velikega povpraševanja v gospodarstvu najnižja v zgodovini, medtem ko je tudi stopnja zaposlenosti na najvišjih ravneh, blizu 70 odstotkov. Edina grozeča težava je visoka 8,5-odstotna inflacija, ki je centralna banka z vztrajnim višanjem obrestnih mer ne more znižati. Vendar pa je inflacija pravzaprav posledica vojnega gospodarstva in močnega domačega povpraševanja.
Vojno gospodarstvo in povečano domače povpraševanje ohranjata indeks PMI v ekspanzivnem območju (nad 50). Obseg posojil gospodinjstvom in podjetjem narašča kljub visokim obrestnim meram, ki dosegajo neverjetnih 20 odstotkov. Po drugi strani pa cena nafte ni v korist valuti, saj na svetovnem trgu ostaja pod pritiskom zaradi šibkega povpraševanja, predvsem s Kitajske. Ruska nafta je dodatno znižana zaradi dvostranskih trgovinskih sporazumov s Kitajsko in Indijo ter sankcij. OPEC poskuša z omejevanjem proizvodnje stabilizirati cene nafte, vendar razmere na svetovnem trgu onemogočajo višjo rast cen.
Da bi ustavila nadaljnje padanje rublja, je ruska centralna banka nedavno zvišala referenčno obrestno mero na 21 odstotkov. Vendar tudi to ni ustavilo nadaljnjega padanja proti ravnem z začetka leta 2022. Centralna banka je do konca leta nenadoma ustavila odkup vseh tujih valut, medtem ko močno prodaja kitajski juan, da bi poskušala uskladiti domačo valuto. Analitiki menijo, da ji je to uspelo, saj se je s 120 rubljev za evro po teh odločitvah rubelj okrepil na 105.
Analitiki pričakujejo, da se bo leta 2025 ruski rubelj okrepil proti vrednosti sto za en evro. Po pričakovanjih naj bi centralna banka zvišala referenčno obrestno mero, da bi poskušala zaustaviti inflacijo in se približati cilju centralne banke pri štirih odstotkih. Vprašljivo je, ali bo še višja obrestna mera zadušila gospodarstvo, ki dejansko troši, kot da jutri ne obstaja.
Krepitev rublja bi pozitivno vplivala na podjetja regije Adria, ki delujejo na ruskem trgu, še zlasti na farmacevtski sektor, ki ni pod neposrednimi sankcijami. Stabilizacija valute bi lahko zmanjšala pritisk na marže in izboljšala poslovne rezultate teh podjetij. Gibanje tečaja evra in rublja je še zlasti pomembno, saj se je zaradi številnih sankcij v bančnem sektorju skorajda nemogoče zavarovati pred tveganjem spremembe ruske valute.
Kremelj z optimističnimi napovedmi
Rusko državno vodstvo pa je v svojih ekonomskih napovedih vseeno še naprej optimistično. Po osnovnih makroekonomskih napovedih do leta 2030, ki jih je septembra pripravilo rusko ministrstvo za gospodarstvo, Rusija v prihodnjih treh letih Putinovega predsedovanja pričakuje močno letno rast v višini vsaj treh odstotkov.
Inflacija naj bi bila po napovedih oblasti nizka in stabilna na ciljni ravni centralne banke, poleg tega pa se bodo ohranili pozitivni trendi na področju naložb, potrošniške dejavnosti in dohodkov gospodinjstev, so še zapisali kremeljski ekonomisti.
Pisali smo tudi o tem, kako ruski predsednik Vladimir Putin polni državno blagajno in kako zahodna podjetja prodajajo svoja sredstva v državi.