Kdo, kdaj in za koliko bo spremenil obrestne mere letos?

Potem ko so lani in predlani centralne banke imele eno najagresivnejših kampanj zaostrovanja obrestnih mer v zadnjih desetletjih, so letos pripravljene, da ob ohlajanju inflacije počasi omilijo monetarno politiko. Pri Bloombergu so pripravili vodnik po obetih centralnih bank.

Pri tem naj bi vodila ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed), ki je za leto 2024 nakazala znižanje v višini 75 bazičnih točk, medtem ko je sprva opozarjala, da bi lahko obrestne mere ostale na visokih ravneh večino letošnjega leta. Na drugi strani je Evropska centralna banka (ECB) bolj zadržana glede napovedi. Analitiki Bloomberga pričakujejo, da bo prvo znižanje obrestnih mer nastopilo junija, ko naj bi prvič obrestne mere spustila tudi britanska centralna banka (BOE).

Še naprej bo izstopala Japonska, pri čemer se pričakuje, da bo guverner Kazuo Ueda vendarle zaostril monetarno politiko, tako da bodo v deželi vzhajajočega sonca kot zadnji na svetu izšli iz negativnega območja obrestnih mer.

Iskanje ravnotežja

"Kljub našim pričakovanjem, da bodo centralne banke v letu 2024 začele spuščati obrestne mere, začetek spuščanja še ni viden v prvi polovici leta. Kljub upadanju inflacije je ta še vedno nad pričakovano ravnjo," pravi Vid Pajič, direktor področja analiz v družbi Triglav Skladi. Dodaja, da gospodarstva za zdaj kažejo dovolj robustnosti in trg dela kljub umirjanju še vedno kaže odpornost.

Po besedah Petra Mizerita iz Primorskih skladov so gospodarstva razvitih držav obrestno zelo občutljiva, temeljijo namreč na refinanciranju dolgov, tako da je iskanje trajnega ravnotežja z eksternimi posegi v tako kompleksnih sistemih skoraj misija nemogoče. "Statistika doseganja mehkega pristanka je zgodovinsko gledano precej slaba," poudarja Mizerit.

Navaja tudi vlogo ameriške centralne banke. "Ameriški Fed je v svojem mandatu omejen na interese ZDA, zato ukrepanje ECB ne vpliva pomembno na odločitve Feda. Prej obrnjeno: odločitvam Feda običajno sledijo druge centralne banke, predvsem tistih držav, bolj vezanih na ameriško ekonomijo," pojasnjuje Mizerit.

Ameriška centralna banka Federal Reserve

Večina članov odbora za odprti trg (FOMC) ameriškega Feda pričakuje, da se bodo letos obrestne mere znižale, kljub temu pa ostajajo previdni in poudarjajo, da so njihove naslednje poteze odvisne od ohlajanja inflacije in novih gospodarskih podatkov.

Glede na srednjo oceno, objavljeno v decembru 2023, napovedujejo znižanje obrestnih mer za 75 bazičnih točk, na 4,6 odstotka v letu 2024. Terminski trgi pa so bolj drzni in stavijo, da bo Fed letos šestkrat znižal obrestne mere, začenši z marčevskim znižanjem za četrt točke.

Predsednik Feda Jerome Powell in več njegovih kolegov so poudarili, da lahko centralna banka "nadaljuje previdno", kar kaže na to, da se jim ne mudi. Powell je na decembrski tiskovni konferenci dejal, da je še prezgodaj za razglasitev zmage nad inflacijo, čeprav je priznal, da se že govori o tem, kdaj začeti rahljanje denarne politike. 

Al Drago/Bloomberg

Evropska centralna banka 

V nasprotju s Fedom centralni bankirji Evropske centralne banke (ECB) neradi govorijo o možnostih znižanja obrestnih mer. Čeprav se je inflacija ohladilo veliko hitreje, kot so si predstavljali, pa ostajajo zaskrbljenosti glede hitrosti rasti plač v evrskem območju. Člani sveta ECB nasprotujejo trgom glede potencialnega znižanja obrestnih mer v prihodnjih nekaj mesecih ne glede na to, da se evropsko gospodarstvo spogleduje s prvo tehnično recesijo po pandemiji.

"ECB naj bi letos znižala obrestne mere," je ponovno potrdil član Sveta ECB Francois Villeroy de Galhau, ne da bi natančno pojasnil, kako hitro bi to lahko bilo. "Naše odločitve ne bo vodil koledar, ampak podatki," je dodal Villeroy.

Bloomberg

Britanska centralna banka 

Sprva so bili trgi še drznejši, saj so prvo znižanje obrestnih mer napovedali za maj, a je britanski guverner Andrew Bailey vztrajal, da je še prezgodaj za razmišljanje o spremembi monetarne politike. Ob tem bo britanska centralna banka (BOE) verjetno znižala napovedi o višini inflacije na naslednjem zasedanju 1. februarja, saj je bila že novembrska inflacija pod štirimi odstotki.

Bloomberg Mercury

 

Ob tem je Združeno kraljestvo morda celo zapadlo v tehnično recesijo v drugi polovici leta 2023. Vlagatelji bodo tako pozorni tudi na letno oceno BOE srednjeročnega potenciala rasti gospodarstva na Otoku.

Japonska centralna banka 

Vprašanje za japonsko centralno banko (BOJ) je, kdaj bo izšla iz negativnega območja, in ne ali bo. Guvernerja Uedo tako čaka ocena stabilnosti inflacijskih trendov. V novembru je bila inflacija na letni ravni 2,8-odstotna.

Bloomberg

 

Čeprav so ekonomisti prvo zvišanje obrestnih mer najprej napovedali že za prve mesece novega leta, pa je potres na novoletni dan poskrbel, da so svoje časovne okvire premaknili nekoliko naprej. Trenutno tako poznavalci predvidevajo, da bo prvo zvišanje obrestnih mer banke po letu 2007 aprila. 

Ljudska banka Kitajske 

Kitajsko gospodarstvo bo letos pod pritiskom, saj domače in tuje povpraševanje še naprej upada. Zmerno znižanje obrestnih mer kitajske centralne banke (PBOC) doslej ni ublažilo deflacijskih groženj, saj zaupanje potrošnikov upada zaradi rekordnega upada na nepremičninskem trgu.

Pričakuje se, da bo PBOC v skladu s svojim previdnim pristopom zmerno znižala obrestne mere in zahtevane denarne rezerve bank. Vse bolj verjetne so tudi napovedi o spremembi enoletne obrestne mere sredi januarja, saj je decembra prišlo do znižanja depozitnih obrestnih mer poslovnih bank. Centralna banka je okrepila financiranje nepremičninskega sektorja in obljubila nujna sredstva lokalnim vladam, ki morajo poplačati dolgove.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar