.webp){kind=icon}
O monetarni politiki v Evropi in na drugi strani Atlantika je za Bloomberg Adria TV spregovoril član uprave Prve pokojninske družbe A Blaž Hribar. Objavljamo slovenski prevod intervjuja.
Medtem ko čakamo dvig obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB), pričakujemo dvig za 25 bazičnih točk. Mnogim analitikom se zdi, da bi morala biti ta številka vsaj 50 bazičnih točk. Kako obe možnosti vplivata na trge in vlagatelje?
Občutki vlagateljev niso najboljši. Kot vemo, je inflacija v evroobmočju pri 8,1 odstotka, kar pomeni, da je četrtodstotni dvig ne bo resno omejil. Zato je po mojem mnenju najpomembnejši del četrtkovega sestanka ECB komunikacija glede prihodnosti. Ta teden pride dvig za 0,25 odstotka. Ali bomo v septembru videli dvig za 0,5 odstotka ali več? Je večji dvig realističen scenarij? Bodo bolj agresivni v boju z inflacijo? Mislim, da bodo majhne podrobnosti v izjavah predsednice ECB Christine Lagarde in komunikaciji glede prihodnjih odločitev nasploh bolj pomembne kot sam dvig obrestne mere.
Ali se vam zdi, da je četrtodstotni dvig dovolj visok?
Ne, ni dovolj visok, ne spremeni ničesar. Bi pa zadostoval, če bodo ob dvigu sporočili, da bodo septembra oziroma oktobra ob še vedno visoki inflaciji postali agresivnejši. To pomeni: Če bodo napovedali, da je za jesen na mizi možnost 0,75-odstotnega ali enoodstotnega dviga, bi to bilo zelo pomembno in bi lahko vplivalo na inflacijo. Na to bom sam pozoren. Dvig za 0,5 odstotka bi bil precej relevanten, a to ni prav verjetno, saj je bilo v zadnjih tednih in mesecih precej jasno sporočeno, da prihaja 0,25-odstoten dvig.
Jeseni, ko bo na voljo večji nabor ekonomskih podatkov in napovedi, se bodo odločali o agresivnejšem postopanju. Torej, 0,25 odstotka ni dovolj. Ali pričakujem večji dvig? Ne. Ali pričakujem večje dvige jeseni? Da.
ECB je bila deležna kritik zaradi poznega ukrepanja. Na drugi strani Atlantika in na drugi strani monetarne politike imamo ameriško centralno banko (Federal Reserve). Prejšnji teden sta ameriška finančna velikana Wells Fargo in Citigroup četrtletje zaključila z dobrimi finančnimi poročili, prihodki iz naslova posojil so bili sprejeti kot potrditev Fedove jastrebovske politike. Ali bo ta občutek ostal in ali lahko pričakujemo dobre rezultate za drugo četrtletje tudi s strani Tesle, Goldman Sachsa in Bank of America?
Da, mislim, da lahko. Trenutno opazujemo presenetljivo dobre rezultate ameriških bank. Razlog je preprosto to, da poročila kažejo podatke za zadnje tri mesece. V tem času ni bilo govora o recesiji, rast je bila razmeroma visoka, brezposelnost pa rekordno nizka. Posel je cvetel. Sporočilo teh rezultatov je mešano: Trenutno je dobro, bilo je odlično, v prihodnosti pa lahko pride do ohlajanja; naslednje leto bi lahko prišla recesija. V juniju so trgi pokazali, da je recesija resna grožnja gospodarski blaginji v zahodnem svetu, in temu so se prilagodili. Sedaj skušamo ugotoviti, ali je bila prilagoditev morda prevelika. Trgi so agresivno padli, mi pa preverjamo, ali je bila ocena pravilna. Menim, da je bila na kratki rok preveč pesimistična. Na daljši rok – pozimi ali naslednje leto – je vse še odprto.
Mislim, da bomo videli mešano, a predvsem pozitivno sliko rezultatov velikih bank in drugih podjetij. Kar se tiče bank, imajo te na svoji strani Fed. Višje obrestne mere so namreč dobre za banke, ker jim omogočajo višje marže na obresti in višje dobičke v njihovem osnovnem poslovnem modelu, tj. posojanju denarja. Ta del posla je v dobrem stanju; drugim segmentom morda ne gre najbolje, a ta del posla pomaga tako bankam kot borznim trgom.
