.webp){kind=icon}
Že dlje časa trajajoča povišana inflacija sili centralne bankirje po vsem svetu k vse ostrejšemu zaostrovanju monetarne politike, a ne na račun gospodarske rasti. V boju z višanjem cen se je za drugi letošnji dvig ključne obrestne mere odločila tudi ameriška centralna banka (Fed), medtem ko evropski centralni bankirji denarja še ne dražijo.
V katerih državah je po koronavirusni krizi zadolževanje že dražje in za koliko?
Fed v drugo obrestno mero dviguje za 50 bazičnih točk
Ker je marca splošna ameriška inflacija poskočila na 8,5 odstotka, se je Fed odločil za drugi dvig ključne obrestne mere, in sicer za 0,50 odstotne točke na raven med 0,75 in enim odstotkom. To je največji dvig po letu 2000. Hkrati so pri Fedu nakazali, da bodo v naslednjih srečanjih obrestno mero dvigovali s podobnim tempom.
Preberi še
Finančni trgi pred turbulentnim obdobjem po zvišanju obrestnih mer v ZDA
Napoved predsednika ameriške centrlalne banke Jaromea Powella o nadaljnjem postopnem višanju obrestnih mer je spodbudila rast delnic in obveznic. Hkrati je Powell tlakoval pot za precej bolj turbulentno obdobje na finančnih trgih.
05.05.2022
"Inflacija je precej previsoka in razumemo težave, ki jih povzroča. Prav zato si prizadevamo, da bi jo zmanjšali," je po odločitvi dejal predsednik Feda Jerome Powell. Takšen dvig je bil v skladu s pričakovanjem trgov, čeprav so nekateri verjeli, da bi lahko tudi višji.
Bloomberg
Sredino povišanje ključne obrestne mere je sledilo marčevskemu dvigu za četrtino odstotka, s čimer se je končalo dveletno obdobje ničelnih obrestnih mer. Ob tem je odbor za odprti trg Fesa (FOMC) napovedal, da bo lastništvo državnih obveznic in nekaterih drugih vrednostnih papirjev začel zmanjševati 1. junija.
Naslednji dvig obrestne mere naj bi tako sledil že junija. »Zaenkrat pri Fedu ne razmišljajo, da bi naslednji dvig dosegel 75 bazičnih točk, saj pričakujemo, da se bo inflacija začela umirjati. Trenutno pa je težko napovedati za 60 do 90 dni naprej,« je še dejal Powell. Upoštevajoč vse dvige bi tako ZDA v leto 2023 vstopile s ključno dolarsko obrestno mero pri treh odstotkih. Fed mora biti za razliko od ECB pozoren tudi na razmere na trgu dela, zato si prizadevajo ohranjati inflacijo na ravni dveh odstotkov.
Angleška centralna banka obrestno mero dviguje že četrtič
Tudi angleška centralna banka (BoA) se je odločila za nov dvig obrestne mere, ki je sedaj pri enem odstotku, kar je najvišja raven v zadnjih 13 letih. Marca so jo v tretjem dvigu povišali na 0,75 odstotka. Ob vse višji inflaciji, ki je v Združenem kraljestvu marca dosegla sedem odstotkov, in četrtem dvigu ključne obrestne mere, se ekonomisti bojijo, da angeški centralni bankirji jadrajo v vse bolj razburkane vode. Medtem se je poslabšalo tudi zaupanje angleških potrošnikov predvsem zaradi upočasnitve gospodarske rasti in posledic rusko-ukrajinske vojne.
Jastreb tudi nad avstralsko in indijsko centralno banko
Tudi eden zadnjih preostalih »golobov« v razvitem svetu centralnih bank je postal jastreb, saj je avstralska centralna banka sredi volilne kampanje pretresla trge in v nasprotju s pričakovanji zvišala obrestno mero za 25 bazičnih točk na 0,35 odstotka. "Pričakujem, da bo v prihodnjih mesecih potrebno nadaljnje zvišanje obrestnih mer," je dejal guverner Philip Lowe. Po napovedih naj bi letos splošna inflacija dosegla šest odstotkov in se do sredine leta 2024 umirila na tri odstotke.
Prav tako je trge presenetila indijska centralna banka, ki je zvišala svojo ključno obrestno mero s štirih odstotkov na 4,4 odstotka, zaradi česar so se na borzi zrušile cene obveznic in delnic. »Vztrajni inflacijski pritiski postajajo vse bolj akutni, zlasti glede hrane. Obstaja tveganje, da cene na tej ravni ostanejo predolgo,« je ob tem dejal guverner Shaktikanta Das. Marca je namreč inflacija dosegla sedem odstotkov. Medtem so v centralni banki še februarja napovedovali sproščeno držo do inflacijskih pritiskov.
Kitajska ohranja obrestno mero nespremenjeno
Za razliko od drugih največjih centralnih bank pa so se kitajski centralni bankirji kljub pričakovanjem o znižanju obrestne mere odločili za ohranitev ključne obrestne mere pri 2,85 odstotka. Azijski velikan se namreč sooča z najhujšim izbruhom Covida od začetka pandemije konec leta 2019, saj so v "lockdownu" ključna gospodarska mesta, kot je Šanghaj.
Prav zaradi zapiranja družbe so ekonomisti znižali napoved o rasti BDP, ki naj bi v letošnjem letu padel pod 5,5 odstotka. Prav zato so trgi pričakovali znižanje ključne obrestne mere v spodbudo gospodarstvu. Kot so poudarili nekateri analitiki, ima kitajska centralna banka omejen prostor za zvišanje obrestnih mer zaradi hitro naraščajočih cen življenjskih potrebščin, saj je močno prizadeto zaradi kovidnih omejitev.
Islandija je kot prva v zahodni Evropi denar začela dražiti že lani
Odbor za monetarno politiko v Reykjaviku je obrestno mero ponovno dvignil - tokrat za 100 bazičnih točk na 3,75 odstotka, kar je največji dvig obrestnih mer po finančni krizi leta 2008. S tem poskuša zajeziti inflacijo in najhitrejšo rast nepremičninskih cen v Evropi. Vrednost stanovanj na območju Reykjavika je aprila medletno narasla za 19,1 odstotka. Islandska centralna banka je bila sicer prva v zahodni Evropi, ki se je po koronavirusni epidemiji odločila za dvig obrestnih mer.
Povišanje obrestnih mer je po njihovih besedah edino orodje, ki ga imajo, da se cene deloma umirijo. "Glede na nedavno zvišanje dolgoročnih inflacijskih pričakovanj obstaja večje tveganje inflacijske spirale, če bi se plače do zime bistveno zvišale,« so opozorili v islandski centralni banki. Ekonomisti so ob tem izrazito zvišali napoved inflacije, ki naj bi v tretjem četrtletju presegla osem odstotkov.
Obrestne mere zvišujejo tudi skladinavske države
Norveška centralna banka naj bi ta teden potrdila svoj načrt, ki predvideva novo zvišanje obrestnih mer junija kot del napovedanih četrtletnih dvigov do leta 2024. Vsi Bloombergovi ekonomisti pričakujejo, da bo banka zaenkrat ohranila svojo ključno obrestno mero pri 0,75 odstotka, pri čemer so vlagatelji bolj skeptični, ali ne bo prišlo do zaostrovanja v načrtu dvigovanja obresti.
Tudi švedska centralna banka se je odločila za preobrat v svoji monetarni politiki in ključno obrestno mero dvignila z nič na 0,25 odstotka, da bi preprečila hitrorastočo inflacijo. Ob tem so za letošnje leto napovedali še dva do tri zvišanja obrestne mere, ki bo ob po vse dvigih ostala nekoliko pod dvema odstotkoma.
Kaj pa ECB? Vasle: Pri nas dvig le še vprašanje časa
Če so se za dvig obrestnih mer odločila praktične vse večje svetovne banke, evropska centralna banke njihovemu zgledu zaenkrat še ne sledi. Kljub temu prihaja vse več pozivov, da je zdaj skrajni čas za ukrepanje in zaostritev denarne politike. Tako je članica izvršnega odbora ECB Isabel Schnabel za nemški časnik Handelsblatt dejala, da bi lahko do zvišanja obrestnih mer prišlo že julija. Schnablova velja za eno najvplivnejših članic izvršnega odbora. Sprva so v ECB sicer napovedovali, da naj bi do zvišanja obresti prišlo šele v začetku tretjega četrtletja.
Podobno mnenje kot Schnablova ima tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki je v Odmevih na TV Slovenija dejal, da so podobni koraki kot pri Fedu pri nas le vprašanje časa. »ECB bo v zelo kratkem prenehala nakupovanje dodatnih vrednostnih papirjev, takoj v naslednjem koraku pa začela postopek zviševanja obrestnih mer. Iz območja negativnih obrestnih mer bi lahko izšli pred koncem letošnjega leta,« je povedal Vasle.
