.webp){kind=icon}
Danska bo izdala svojo drugo zeleno obveznico, a se zdi, da se pripravljenost tujih in domačih vlagateljev za nakup tovrstnih obveznic zmanjšuje. Analitiki predvidevajo, da bo tako imenovana zelena premija ali "greenium" v višini dveh bazičnih točk, medtem ko je bil za prejšnjo izdajo januarja 2022 pri petih bazičnih točkah. Izraz zelena premija se nanaša na cenovne razlike, ki se pojavijo pri zahtevani donosnosti, saj so praviloma vlagatelji pripravljeni plačati več oziroma sprejeti nižje donose v zameno za trajnostno financiranje.
Danska je dober pokazatelj stanja na trgu, saj izdaje zelenih obveznic z oceno AAA združuje z običajnimi obveznicami iste zapadlosti, kar omogoča neposredne primerjave, poroča Bloomberg. Medtem ko je bilo letos globalno izdanih za več kot 400 milijard dolarjev zelenih obveznic, pa stroški "zelenega" izposojanja niso več toliko nižji kot v preteklosti.
"Pripravljenost vlagateljev, da plačajo več za zelene obveznice, se je globalno zmanjšala," je za Bloomberg dejal Jan Storup Nielsen, glavni analitik pri Nordea Bank.
Preberi še
NLB za zeleno obveznico z nižjo obrestno mero od izhodiščne
Zelene obveznice bodo imele dospelost čez štiri leta in možnost predčasnega odpoklica po treh letih.
20.06.2023
Corwin v izdajo petletne zelene obveznice s 5,5-odstotnim donosom
Obveznice, s katerim nameravajo financirati nepremočninski projekt Linhart Kvart, bodo zavarovane z zemljiščem projekta.
07.06.2023
Zeleno zadolževanje v tujini priljubljeno; kaj zavira naša podjetja?
Na tujih kapitalskih trgih med vlagatelji obstaja veliko zanimanja za zelene obveznice, vlagatelji so vedno bolj zeleno usmerjeni. V Sloveniji na tem področju še zaostajamo.
02.03.2023
Danska se je tokrat odločila za sindicirano obveznico, da bi pritegnila več investitorjev. Tujci namreč predstavljajo le okoli 15 odstotkov imetnikov prve izdane obveznice. "Dejstvo, da se Danska zdaj osredotoča na privabljanje tujih vlagateljev, je lahko znak, da domači vlagatelji niso posebej zainteresirani, saj so vložili že v prvo zeleno obveznico," je dejal Henrik Hansen, glavni analitik pri Sydbank.
Stroškovne prednosti financiranja so lahko ena izmed prednosti izdaje zelenih obveznic, a ni edina. "Zelene obveznice so zagotovo tu, da ostanejo. Zanje obstaja zanimanje in potreba," meni Christian Kettel Thomsen, guverner danske centralne banke. Danska cilja, da bo v skupnem znesku letos izdala za 1,4 milijarde dolarjev zelenih obveznic za financiranje naložb v železniško infrastrukturo in subvencije za vozila z nizkimi emisijami.
Pri slovenski izdaji povpraševanje ogromno
Tudi Slovenija je izdala dve zeleni obveznici, zadnjo v začetku leta za 1,25 milijarde evrov. Izdana je bila s kuponom 3,625 odstotka in z donosom do dospelosti 3,654 odstotka. "Uspešna transakcija, pri kateri je skupno povpraševanje preseglo 10 milijard evrov, je močan dokaz zaupanja institucionalnih investitorjev v Republiko Slovenijo," so takrat zapisali na vladi.
Po besedah analitika Bloomberg Adria Andreja Kneza je bilo pri tej izdaji zelene obveznice posebej navdušujoče povpraševanje vlagateljev, saj je zanimanje vlagateljev znašal 6,2-krat več kot končna izdaja. "To pomeni, da kapital za kakovostne izdaje še obstaja, kar pa gre tudi z roko v roki s ESG merili, ki pritegnejo vse več zanimanja," je takrat dejal Knez. Obseg sredstev ESG naj bi do leta 2025 narasel na eno tretjino vseh globalnih sredstev v upravljanju.
