Ruska centralna banka je na današnjem srečanju ključno obrestno mero zvišala za sto bazičnih točk s 12 na 13 odstotkov. Gre za tretji zaporedni dvig obrestnih mer, s katerim želijo preprečiti nadaljnjo rast cen ter zmanjšati pritisk na ruski rubelj, piše Bloomberg. Iz centralne banke so sporočili, da bodo na svojih prihodnjih sejah preučili potrebo po nadaljnjem zvišanju ključne obrestne mere.
Niz napovedi, ki so jih objavili, kažejo, da oblikovalci politik zdaj pričakujejo višjo povprečno stopnjo ključne obrestne mere. Inflacijo pričakujejo v razponu med šest in sedem odstotkih, med tem ko so jo prej pričakovali med pet in 6,5 odstotka. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) naj bi ostala nespremenjena v razponu med 1,5 in 2,5 odstotka.
"Ključno obrestno mero smo dvignili, ker so se inflacijska tveganja uresničila, in jo nameravamo obdržati na visoki ravni precej dolgo časa, dokler ne bomo prepričani o vzdržni naravi upočasnitve inflacije," je povedala guvernerka Elvira Nabiullina.
Rubelj je od začetka leta izgubil 23 odstotkov svoje vrednosti, ker Moskva povečuje vojaške izdatke, zahodne sankcije pa bremenijo njene prihodke od prodaje energentov. Nizka valuta še ne pomeni, da je rusko gospodarstvo v prostem padu. Nižji menjalni tečaj omogoča Moskvi, da zamenja dolarje, ki jih zasluži s prodajo nafte in zemeljskega plina, v več rubljev za plačilo pokojnin in vodenje vladnih agencij. Toda upad vrednosti rublja je šel tako daleč, da uradniki zdaj zaostrujejo denarno politiko, ocenjujejo analitiki.
Avgustovski dvig obrestnih mer je za trikrat povečal verjetnost recesije v naslednji polovici leta na 20 odstotkov, je poročal Bloomberg. Če bi obrestne mere še zvišali, bi se verjetnost recesije povečala na 40 odstotkov.
"Neravnovesje na deviznem trgu je težko rešiti z obrestnimi merami," je za Bloomberg povedal ekonomist Rosbank Evgeny Koshelev. "Dokler čakamo na poletni dotok denarja iz izvoznih dejavnosti - in lahko čakamo dolgo - bomo videli nestanovitnost menjalnega tečaja in težave z inflacijskimi tveganji."