Banke na krilih visokih obrestnih mer več kot podvojile dobiček

Slovenske banke v času visokih obrestnih mer nadaljujejo z dobrimi poslovnimi rezultati. Čiste obresti so se v prvem polletju več kot podvojile, na 661,5 milijona evrov, kažejo podatki o poslovanju bank Banke Slovenije. Neobrestni prihodki so zrasli za slabih osem odstotkov, na 317,2 milijona evrov. Skupni bruto dohodek je tako zrasel za 58,3 odstotka, na 978,8 milijona evrov. Dobiček pred obdavčitvijo pa je na medletni ravni poskočil za 150,9 odstotka, na 54,5 milijona evrov.

Obseg stanovanjskih kreditov upada, potrošniških pa narašča

Rast kreditov v nebančnem sektorju se je upočasnila. Junija se je povečala za 0,1 odstotka oziroma za 35,5 milijona evrov na 27,074 milijarde evrov. V letu 2023 se je obseg kreditov v nebančnem sektorju zmanjšal za 464,3 milijona evrov. Največ kreditov (23,8 odstotka vseh) imajo gospodinjstva. Obseg posojil gospodinjstev se je junija zmanjšal za 39,8 milijona evrov na 12,19 milijarde evrov. Medtem ko obseg stanovanjskih kreditov še naprej upada, junija je zdrsnil za 5,5 milijona evrov na 8,1 milijarde evrov, pa se obseg potrošniških posojil še naprej veča.

Vloge nebančnega sektorja so se junija občutno povečale, za 369,6 milijona evrov na 39,6 milijarde evrov. Še bolj so junija zrasle vloge gospodinjstev. Povečale so se za skoraj pol milijarde evrov (482,2 milijona evrov) na 26,38 milijarde evrov. To je največja mesečna rast po decembru 2022.

Količnik likvidnostnega kritja (LCR) slovenskih bank ostaja izredno visok. Junija je zrasel precej – na 341 odstotkov in je najvišji po avgustu leta 2021.

Kakšne so obrestne mere?

Variabilne obrestne mere za stanovanjska posojila gospodinjstvom so junija zrasle na 4,4 odstotka. V območju z evrom so upadle na 5,1 odstotka. Povprečna spremenljiva obrestna mera potrošniških posojil se je junija znižala na sedem odstotkov. V evrskem območju je upadla na 6,6 odstotka.

Pri povprečnih fiksnih obrestnih merah gospodinjstvom je stanje bolj umirjeno. Pri stanovanjskih posojilih je povprečna fiksna obrestna mera junij ostala pri štirih odstotkih. Za primerjavo: v evrskem območju je bila 3,6-odstotna. Pri potrošniških posojilih je bila v Sloveniji povprečna fiksna obrestna mera 6,7 odstotka, medtem ko je bila v območju z evrom pri 7,5 odstotka.

Obrestne mere na vloge rastejo počasi

Povprečne obrestne mere za gospodinjstva rastejo počasneje kot v evrskem območju. Povprečne obrestne mere na kratkoročne nove vloge so junija v povprečju znašale 0,47 odstotka, dolgoročne pa za 1,82 odstotka. V območju z evrom so bile obrestne mere na nove vloge višje. Povprečne kratkoročne so bile pri 2,16 odstotka, dolgoročne pa pri 2,26 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar