Ruski rubelj je kljub napadu Rusije na Ukrajino toliko zrasel v primerjavi z ameriškim dolarjem, da centralna banka in drugi oblastniki v Moskvi razmišljajo, kako ukrepati, da bi zaustavili rast vrednosti domače valute. Nekateri opozarjajo, da je vrednost rublja že tako visoka, da ogroža ekonomske interese države.
Skok vrednosti rublja so oblasti v Kremlju sprva označevale kot znamenje, da je Rusija zelo dobro prebrodila obdobje po uvedbi zahodnih sankcij zaradi invazije na Ukrajino. Zdaj pa so že v skrbeh, saj previsoka vrednost rublja že načenja konkurenčnost izvoznikov in zmanjšuje proračunske prihodke od nafte, plina in drugih surovin.
O problemu rasti vrednosti rublja se ruski predsednik Vladimir Putin pogovarja s svojimi svetovalci za ekonomijo, je v sredo sporočil uradni govorec Kremlja Dimitrij Peskov.
Preberi še
ZDA omejujejo odplačevanje ruskih dolgov v tujini
Ameriško finančno ministrstvo je bankam prepovedalo sprejemanje ruskih odplačil za izdane obveznice, Rusiji grozi plačilna nesposobnost.
25.05.2022
Vse več ruskih podjetnikov išče zatočišče v Srbiji
Od začetka ruske invazije na Ukrajino se je izjemno povečalo število ruskih podjetij v Srbiji.
23.05.2022
EU: Odpiranje računov v rubljih za ruski plin je kršenje sankcij
Plinska podjetja lahko za ruski plin plačujejo v dolarjih ali evrih, kot predvidevajo trenutne pogodbe, pravi Evropska komisija.
17.05.2022
"Krepitev vrednosti rublja je tema, ki ji vlada posveča posebno pozornost," je dejal Peskov.
Bloomberg
Sestanek odločevalcev je bil v četrtek, dva tedna prej kot običajno in rubelj je po sporočilu izgubil 4,3 odstotka vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem, kažejo podatki Bloomberga. Rubelj je v primerjavi z ameriškim dolarjem letos pridobil 22 odstotkov. Od dna, ki ga je dosegel takoj po vdoru v Ukrajino, je rubelj tako zrasel že za 160 odstotkov.
Sankcije Zahoda, rastoči izvoz in omejitve na pretok kapitala so precej zmanjšale povpraševanje po tujih valutah in tako je rubelj poskočil na najvišjo raven od leta 2018. Centralna banka v Moskvi je zato aprila kar dvakrat znižala ključno obrestno mero in sprostila nekatere omejitve na pretok kapitala, a ukrepi niso prinesli vidnih sadov.
Ruska centralna banka je tako v čertrek že tretjič letos znižala ključno obrestno mero. Z ravni 14 odstotkov jo je zrezala na 11 odstotkov. Hkrati so tudi nekoliko sprostili ukrepe za omejevanje pretoka kapitala. Podjetja so doslej morala kar 80 odstotkov prihodkov v tujih valutah zamenjati za rublje, sedaj so mejo znižali na 50 odstotkov.
"Prag bolečine"
Pri investicijski banki TD Securities so napovedovali, da bo centralna banka znižala obrestno mero za 300 bazičnih točk oziroma 3 odstotke, medtem ko pri Oxford Economics, ki se ukvarja z napovedmi gospodarskih kazalcev, vidijo možnost kar 5 odstotnega znižanja ključne obrestne mere.
"Prav gotovo nima smisla sklicati izredno sejo in to sporočiti trgom, če ne razmišljajo o drastičnem rezu," je za Bloomberg povedala Tatiana Orlova iz Oxford Economics.
30-odstotna rast rublja letos je privedla do "praga bolečine", je dejal Dimitrij Polevoj iz Locko banke. Po njegovem samo znižanje obrestne mere ne bo ustavilo rasti rublja, saj jo poganja ogromen trgovinski presežek.
"Današnji sestanek in znižanje obrestne mere so del rešitve, vendar to ni edina opcija," je dejal Guillaume Tresca, tržni strateg pri enoti za upravljanje premoženja zavarovalnice Generali. "Očitno želijo s tem opozoriti trge, da imajo na volje še nekaj ukrepov za omejitev rasti rublja. To je zelo pragmatičen pristop."
Bloomberg
.webp){kind=icon}
