Slovenske referenčne 10-letne državne obveznice se cenijo, medtem ko je donosnost na državne vrednostne papirje, ki zapadejo v plačilo marca 2032, že presegla dva odstotka in je najvišja od sanacije bank pred slabim desetletjem. V začetku leta je bila donosnost na 10-letne državne obveznice 0,34 odstotna. Kaj se dogaja?
Vlagatelji kot glavne vzroke za rast donosnosti obveznic vidijo naraščajočo inflacijo in z napovedanim zaostrovanjem denarne politike oziroma višanjem obrestnih mer.
Slovenija ni izjema, donosnost raste na vse obveznice evroobmočja. Donosnost grške 10-letne obveznice je poskočila na 3,4 odstoka, medtem ko je na začetku leta bila 1.88 odstotka, kaže informacija iz podatkovne baze Bloomberg. Tudi donosnost nemške obveznice je že blizu odstotka, ob začetku leta pa je bila negativna in sicer minus 0.09 odstotka. Donosnost na italijanske dolžniške paprije je skočila na 2,97 odstotka, kažejo podatki Bloomberga.
Čas je za ukrepanje, da se omeji rast inflacije in povečanje obrestne mere bi lahko bilo že julija, je dejala Isabel Schnabel, članica izvršnega odbora Evropske centralne banke (ECB).
"Besede zdaj niso dovolj, treba je ukrepati," je dejala Schnabelova v pogovoru za nemški časnik Handelsblatt v torek. "Iz današnje perspektive je dvig obrestne mere v juliju mogoč."
Schnabel velja za eno izmed najbolj vplivnih članic izvršnega odbora ECB in meni, da so inflacijski pritiski vse bolj široki, saj so potrošniške cene aprila poskočile na 7,5 odstotka. Centralna banka mora po njenem mnenju, zato "preprečiti, da se visoka inflacija usidra v pričakovanjih".