.webp){kind=icon}
Po mediani napovedi ekonomistov bo depozitna obrestna mera Evropske centralne banke (ECB) po četrtkovem zasedanju pri 3,5 odstotka. To pomeni, da gre pričakovat nov dvig v višini 25 bazičnih točk. Temu naj bi sledil še en dvig za četrtino odstotka, nato pa naj bi obrestna mera za mejne depozite ostala pri 3,75 odstotka skoraj eno leto, napovedujejo ekonomisti, ki so jih anketirali pri Bloombergu.
Z njimi se strinjajo tudi analitiki Erste, ki vrh depozitne obrestne mere prav tako vidijo pri 3,75 odstotka. Ob tem Primož Cencelj, vodja upravljanja obvezniških naložb pri Generali Investments meni, da bo ECB nadaljevala z dvigi obrestnih mer tudi na naslednjih nekaj sestankih, saj inflacija še vedno odstopa od cilja dveh odstotkov.
"Najverjetneje gre pričakovat dvig za 25 bazičnih točk in verjetno še enega v juliju. Morda bomo s tem že blizu vrha zaostrovanja, kar je težko napovedati," dodaja Lojze Kozole, analitik pri borzno posredniški hiši Ilirika. Ob tem poudarja, da tudi če bomo s tem že čisto blizu vrha, pa je pomembno vprašanje, koliko časa bomo ostali pri povišanih obrestnih merah. "Glede na široke ekspanzivne fiskalne politike v območju evra in drugje, ki so tipično inflatorne, pa je to zdaj še težje predvideti," opozarja Kozole.
Preberi še
Analitiki menijo, da bo ECB uspel zlati scenarij
Ekonomisti verjamejo, da se bo ECB uspešno spopadla z inflacijo, brez da bi gospodarstvo pahnila v recesijo.
09.06.2023
Vujčič, ECB: Inflacijska tveganja se še naprej nagibajo k rasti
Vujčič meni, da še nismo na koncu cikla dvigovanja obrestnih mer, ampak se mu približujemo.
05.06.2023
Poleg tega da bo ECB znova zvišala tri referenčne obrestne mere za 25 bazičnih točk, so maja napovedali tudi zaključek reinvestiranja programa APP. "Predvidevam, da bo ta možnost potrjena na sestanku ta četrtek. ECB bo potem julija obrestne mere pustila nespremenjene, morda pa bo zadnji dvig obrestnih mer v tem ciklu izvedla septembra. Takrat bo tudi več jasnosti o smeri inflacije, pa tudi o tem, ali trenutni ukrepi zaostrovanja denarne politike delujejo v obsegu, ki si ga želi ECB," meni Ivan Dražetić, vodja oddelka za upravljanje obvezniškim naložb pri Intercapital.
Kljub temu da je evroobmočje v tehnični recesiji, kot so pokazali revidirani podatki, pa so ekonomisti prepričani, da ECB obrestnih mer niti ne bo zvišala preveč, niti jih ne bo prenehala dvigovati prezgodaj, kaže anketa Bloomberga. Le sedem od 42 vprašanih predvideva tretji dvig obrestnih mer na septembrskem srečanju na štiri odstotke.
Inflacija kljub vsemu ostaja visoka, območje z evrom je maja na letni ravni zabeležilo 6,1-odstotno inflacijo, so pokazali podatki evropskega statističnega urada Eurostat. To je za 0,9 odstotne točke manj kot mesec prej. Inflacija ostaja visoka kljub temu, da so pri ECB v enem letu obrestne mere skupaj dvignili za 375 bazičnih točk.
Do srečanja bodo objavljeni tudi še nekateri podatki, na katere bodo pozorni v ECB. V Nemčiji bo zvezni statistični urad Destatis objavil indeks cen življenjskih potrebščin v maju. Aprila so se cene na mesečni ravni zvišale za 0,4 odstotka. Analitiki pričakujejo, da se bodo tokrat na mesečni ravni znižale za 0,1 odstotka. Skupna inflacija se je po predhodnih podatkih znižala s 7,2 na 6,1 odstotka. Indeks življenjskih potrebščin bo objavil tudi španski statistični urad, kjer pričakujejo upad cen.
Kaj pričakujejo analitiki BBA?
Analitiki Bloomberg Adria pričakujejo, da bo ECB na zasedanju ta teden zvišala obrestne mere za dodatnih 25 bazičnih točk. Dejstvo, da je območje evra v prvem letošnjem trimesečju zdrsnilo v tehnično recesijo, ECB ne bi smelo oddaljiti od trenda zaostrovanja denarne politike, še posebej, ker gospodarska aktivnost, čeprav šibka, še vedno ne upada. Kljub umirjanju rasi cen življenjskih potrebščin, predvsem cen brez kategorij hrane in energentov, so signali vodilnih v ECB v zadnjem času tudi po tem tednu usmerjeni v dodatno zvišanje obrestnih mer. Zadnji kazalniki razpoloženja v storitvenem sektorju evrskega območja tudi kažejo, da bi evropsko gospodarstvo lahko zdržalo nadaljnje zaostrovanje. Vendar pa je predelovalna industrija v slabšem stanju, kar zahteva dodatno zaostrovanje.
Bloomberg
Poleg gibanja obrestnih mer bodo v središču pozornosti tudi morebitne novice o kvantitativnem sproščanju. Medtem ko si ECB prizadeva zmanjšati svoj obvezniški portfej, se hkrati ukvarja s prestrukturiranjem. "Lahko rečemo, da so breme denarnega prilagajanja doslej najbolj nosile nemške in francoske obveznice, saj je bilo pri teh v zadnjih mesecih najmanj ponovnih vlaganj v protfelj ECB. Obveznic Italije in Španije pa je v protfleju regulatorja še več kot pred tremi meseci.Takšen trend je nevzdržen in gotovo bo v prihodnjih mesecih kvantno zaostrovanje prizadelo tudi bonitetno slabše dolžnike območja evra," je ocenil glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez.
Kje so obrestne mere drugih centralnih bank?
Med glavnimi centralnimi bankami po svetu izstopa japonska centralna banka (BOJ), ki ima obrestno mero za operacijo mejnega financiranja še vedno pri ničli. O morebitnem dvigu obrestnih mer bo BOJ odločala dan za ECB, torej v petek. Relativno nizke so tudi obrestne mere švicarske centralne banke, saj so bile ob koncu prvega četrtletja 2023 pri 1,5 odstotka.
Na drugi strani so obrestne mere za operacijo mejnega financiranja najvišje pri ameriškem Federal Reserve, kjer so ob koncu marca znašale pet odstotkov. Do konca junija naj bi se glede na napovedih Bloomberga povišale za 25 bazičnih točk, o čemer bo Fed odločal v sredo. Trgi so sicer prepričani, da bodo obrestne mere ostale nespremenjene, naslednji dvig pa bi lahko pričakovali v juliju.
Višje obrestne mere od štirih odstotkov so še v Združenem Kraljestvu, v Kanadi in na Novi Zelandiji.
