Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je danes začela dvodnevno monetarno zasedanje, jutri pa se pričakuje odločitev o novem dvigu obrestnih mer, s katerimi se Fed bori proti inflaciji. O možnih scenarijih jutrišnjega dviga in njegovih posledicah je za Bloomberg Adria TV govoril David Zorman, upravitelj premoženja pri Generali Investments.
Kakšna odločitev Feda se pričakuje jutri popoldne po našem času? Bo to dvig za 75 ali sto bazičnih točk?
Trenutna ključna obrestna mera v ZDA je 2,5 odstotka. Po pretekli teden objavljenih podatkih o inflaciji, ki je dosegla 8,3 odstotka na letni ravni, so se pričakovanja glede obrestnih mer dvignila. Ponovno se je začelo špekulirati o dvigu za sto bazičnih točk oziroma en odstotek. Trenutno je na trgu vračunan dvig za 80 bazičnih točk, tako da jutri najverjetneje pričakujemo dvig za 75 bazičnih točk.
To verjetno ni zadnji dvig – kje se bo ustavilo?
Fed zasleduje dva cilja, to sta inflacija v višini dveh odstotkov in polna zaposlenost. Trenutno jim je izpod nadzora ušla inflacija, drugi cilj pa je še vedno izpolnjen. Fed je že napovedal, da se bo pri višini obrestne mere zanašal predvsem na podatke, ki jih bo dobil iz ekonomije. Trenutno so razmere v gospodarstvu še vedno predobre; in lahko se zgodi, da se višja inflacija začne vračunavati v odločitve posameznikov in gospodarstva.
Da ne bo pomote, Fed ima trenutno v rokah zelo veliko moč. Previsoka obrestna mera bi lahko pahnila gospodarstvo v recesijo, prenizka pa ne bi uspela umiriti inflacije. Osebno pričakujem nadaljnje dvige, trg pa nakazuje, da bi se obrestna mera lahko ustavila pri 4,5 odstotka, kar je še dober odstotek višje od sedajšnje.
Kaj pa ECB? Do sedaj je bila v odločitvah previdna; začeli so pozno in počasi. Ali bodo v nadaljevanju vendarle sledili Fedu, čeprav veljajo za konservativnejše od ameriških kolegov?
Po mojem mnenju bi morala tudi ECB odločneje kreniti na pot višjih obrestnih mer, a je omejena s strani problematičnih držav, predvsem Italije, Grčije, Poljske in Španije. Poleg tega imamo v Evropi večjo energetsko krizo kot v ZDA, ki je nekako energetsko samozadostna. Še največjo težavo v Evropi predstavlja evro, ki je samo letos izgubil 12 odstotkov v primerjavi z dolarjem. Dokler ne bo energetske rešitve, ki verjetno ne bo hitra, ima ECB nekoliko bolj zvezane roke. Sam sicer pričakujem sledenje ameriški centralni banki, vendar bodo dvigi zagotovo manjši.
Vseeno se tržna vrednost denarja v Evropi že viša. Desetletna nemška obveznica trenutno nosi 1,9 odstotka, kar je največ v zadnjih desetih letih, šestmesečni Euribor pa znaša 1,7 odstotka, kar je prav tako okrog najvišje vrednosti v zadnjih desetih letih. Torej se v Evropi cena denarja draži.
Kaj bodo odločitve pomenile za inflacijo? Se bo s temi ukrepi znižala?
Vsi ti dvigi bodo seveda vplivali na gospodarstvo, a kot kažejo številke, počasneje, kot so upali centralni bankirji. Višje obrestne mere se načeloma prelijejo po gospodarstvu v približno šestih mesecih, če so zadostne. Tako trg pričakuje, da smo trenutno v obdobju, ko je inflacija najvišja, in da bo v naslednjih mesecih začela upadati.
Res pa je, da države same z različnimi pomočmi zaradi višjih cen energije ta proces še podaljšujejo, saj bi višje cene energije že same dovolj zadušile gospodarstvo. Tako bi se zvišala brezposelnost in posledično znižala kupna moč, kar bi prineslo nižje cene. Tako bo umirjanje inflacije nekoliko počasnejše, a smo že v obdobju, ko bi številke glede inflacije morale začeti upadati.
.webp){kind=icon}
