Z zasedanjem začenja ameriški Fed: Bo dal prednost reševanju bank?

Centralni bankirji vse od Washingtona do Züricha in Londona znova odločajo o zaostrovanju monetarne politike. Če se je še pred nekaj tedni zdela njihova odločnost trdna, pot pa jasna, so zdaj postavljeni pred dilemo: Ali se trenutno bolj "maje" finančna ali cenovna stabilnost? Z zasedanjem je že začel ameriški Federal Reserve, ki bo v sredo razrešil dvome, ali so bančni pretresi tako zaskrbljujoči, da bi bilo treba začasno ustaviti zvišanje obrestnih mer.

Članek smo dopolnili s komentarjem Žige Žiberta iz NLB Skladov v 11. odstavku in mnenjem analitikov Bloomberg Adria v sedmem in osmem odstavku. 

Poleg Feda bodo o tem odločale tudi britanska, švicarska in norveška centralna banka. Smernice jim je sicer prejšnji teden že zastavila Evropska centralna banka (ECB), ki se je prejšnji četrtek odločila za nov dvig obrestnih mer, tempa zviševanja pa niso prilagodili povečanju nezaupanja v bančni sistem. Pri ECB so zagotovili – kar je včeraj znova potrdila tudi prva dama Christine Lagarde –, da pozorno spremljajo na dogajanje na finančnih trgih in da so pripravljeni na hitro intervencijo, če bo ta potrebna.

Čemu bo Fed dal prednost?

Neomajnost ECB bo zagotovo vodilo tudi za Fed, predvsem ker inflacija ostaja trdovratna. Predsednik odbora guvernerjev Feda Jerome Powell in njegovi kolegi pa se dobro zavedajo napak svojih predhodnikov iz 70. let prejšnjega stoletja, ko prepočasno zaostrovanje monetarne politike ni ustavilo hitre rasti cen. 

Finančni trgi trenutno stavijo na dvig v višini 25 bazičnih točk, s čimer bi se temeljna obrestna mera Feda dvignila na pet odstotkov. Tako kaže tudi mediana napovedi ekonomistov, ki jih je anketiral Fed, pri čemer so zelo enotni. Tako jih od 96 anketiranih ekonomistov le 11 meni, da bo Fed pustil obrestne mere na enaki ravni, zgolj eden pa napoveduje, da bo dvig v višini 50 bazičnih točk. 

"Večjo verjetnost pripisujemo scenariju, v katerem bo Fed zvišal svojo obrestno mero za 0,25 odstotne točke in s tem nakazal, da je obvladovanje inflacije še vedno njegova prednostna naloga. Obenem bo jasno sporočil, da bo naredil vse, da prepreči likvidnostno krizo," meni tudi Martin Podberšič iz Prve Osebne zavarovalnice. Hkrati predvideva, da Fed ocenjuje svoje dosedanje likvidnostne ukrepe kot dovoljšnje za zatrtje bančne krize v kali in da bi z nezvišanjem obrestnih mer lahko povzročil neželene špekulacije, da daje prednost reševanju bank pred bojem z inflacijo.

"V Fedu so bili še do kakega tedna nazaj precej odločni glede nadaljevanja dvigovanja obrestne mere in so s tem pravzaprav pripravljali trge na možnost, da bodo dvigi še višji, kot je bilo doslej pričakovano," pojasnjuje Peter Mizerit, vodja družbe za upravljanje tveganj iz Primorskih skladov.

Osredotočeni na inflacijo

Analitiki Bloomberg Adria pričakujejo, da bo Fed zvišal obrestne mere za 25 bazičnih točk na razpon med 4,75 in 5 odstotnih točk, ker so prepričani, da je centralna banka še vedno osredotočena na zatiranje inflacije. V izogib nenadzorovanemu povečanju skrbi glede stabilnosti finančnega sistema menijo, da je verjetno, da bo Fed bankam ponudil možnost kratkoročnega financiranja s posebnimi instrumenti zagotavljanja likvidnosti, hkrati pa ohranil model kvantitativnega zaostrovanja v okviru znižanja bilančne vsote na 95 milijard dolarjev mesečno.

S tem bi Fed poslal sporočilo, da vztraja pri svoji primarni vlogi doseganja cenovne stabilnosti in polne zaposlenosti, medtem ko imajo banke z relativno manj presežne likvidnosti zagotovljeno stabilnost poslovanja tudi ob okrnjenem zaupanju. Čeprav obstaja možnost, da bo Fed obrestne mere pustil nespremenjene zaradi nedavnih pomislekov zaradi propada Silicon Valley Banks, analitiki Bloomberg Adria verjamejo, da bi držanje obrestne mere lahko označili kot pomanjkanje interesa za finančno stabilnost, kar bi lahko vodilo tudi v dodatno zmanjšanje nagnjenosti k tveganju.

'Višje za dlje' morda ne bo potrebno

Kot pravi, je do sedaj veljala skovanka "višje za dlje" (angl. higher for longer), ki jo je skušal Powell razširiti med investicijsko javnost. Nato je prejšnji teden izbruhnil strah med varčevalci v nekaterih srednje velikih ameriških bankah in prav v zadnjih dneh še kulminacija težav v švicarskem gigantu Credit Suisse, ki sicer trajajo že dlje časa. "Za Fed je zelo pomembno, da je način reševanja ohranil mir na kapitalskih trgih, saj na ta način pravzaprav niti ni potreben paničen preobrat monetarne politike," meni Mizerit.

Hkrati opozarja, da dejstvo, da se ECB ni odrekla dvigu obrestnih mer, še ne pomeni, da se Fed ne bo odločil drugače. "Fed je v svoji politiki že precej pred ECB in cikel dvigov obrestnih mer v Združenih državah Amerike (ZDA) se bolj ali manj bliža koncu. Trenutno dogajanje v bančnem sektorju je sicer že samo po sebi neke vrste zavora splošni kreditni aktivnosti in ima podoben vpliv kot zaostrovanje denarne politike centralne banke," pojasnjuje Mizerit.

Po besedah Žige Žiberta, upravitelja premoženja pri NLB Skladih, je finančne trge pretresla novica ravno tam, kjer najbolj boli, in sicer v bančnem sektorju. "Fed je nemudoma reagiral in zavaroval depozitne vloge. Vse to je sprožilo veliko strahu, saj je spomin na finančno krizo iz leta 2008 še kako živ. Vseeno se je treba zavedati, da je finančni sektor v primerjavi z 2008 mnogo bolj reguliran in v boljši kondiciji, kot je bil tedaj," zagotavlja Žibert.

Fed se je sedaj po njegovem mnenju znašel pod mnogo večjim pritiskom, saj je raven inflacije daleč od želene, na drugi strani pa so vidne razpoke v bančnem sektorju, ki predstavljajo sistemsko tveganje. "Menim, da bo Fed dvignil ključno obrestno mero, kot je bilo sprva predvideno (torej za 25 bazičnih točk), in s tem pokazal, da so trenutno razmere v bančnem sektorju obvladljive," pravi Žibert. Bo pa zaradi bančne krize dvigov manj in vlagatelji bodo zelo pozorno spremljali, ali bo prišlo do spremembe retorike, dodaja.

'Fedu morda ne bo treba iti tako visoko'

Po Mizeritovih besedah skorajda ni bolj deflacijskega dogodka, kot je propad banke, zato pričakuje, da bo Fed tudi tokrat sicer dvignil obrestno mero, a hkrati nakazal, da bodo inflacijski cilji zaradi aktualnega dogajanja najbrž lažje doseženi. "Prej kot odpoved jutrišnjega dviga obrestnih mer torej pričakujem, da nakazana pot bodočih dvigov ne bo več tako restriktivna, kot je bila še do pred kratkim," napoveduje Mizerit.

Prav tako so se znižala tudi pričakovanja vlagateljev glede najvišje ravni, ki naj bi jo dosegle obrestne mere. Pred težavami v Sillicon Valley Bank so tako ocenjevali, da bo Fed letos obrestne mere dvignil še za 110 bazičnih točk, kar bi pomenilo na šest odstotkov. Ta teden so se stave občutno zmanjšale, saj naj bi se obrestne mere Feda povišale le še za 35 bazičnih točk.

Izrazito bolj optimistični obeti so prav tako pripomogli k dvigu zahtevanih donosnosti obveznic. Donos dvoletnih nemških in ameriških državnih obveznic – tistih, ki so najobčutljivejše na monetarno politiko – je od 8. marca upadel za več kot sto bazičnih točk.

"Vedno se nasmejim, ko ljudje rečejo: 'Oh, politika Feda končno pridobiva moč,'" je v petek za Bloomberg TV dejal Mohamed El-Erian, glavni ekonomski svetovalec pri Allianzu, ki velja tudi za enega večjih pesimistov v finančnem svetu. V nadaljevanju se je spraševal: "Ali želimo, da se politike Feda uveljavijo na tak način? Z destabilizacijo bančnega sistema? Veste, to ni način, na katerega naj bi denarna politika dosegla svoj cilj, ne na račun finančne nestabilnosti," je bil jasen El-Erian.

Po njegovem mnenju obstaja tveganje, da bi nastajajoča finančna nestabilnost povzročila veliko večjo gospodarsko škodo, kot bi bilo potrebno za obvladovanje inflacije.