Če smo v začetku preteklega tedna poročali, da Nova Ljubljanska banka (NLB) med vlagatelji preverja zanimanje za podrejene obveznice Tier 2, pa je konec tedna prišla novica, da bodo odložili izdajo podrejenih obveznic.
Vrednost izdaje desetletnih obveznic naj bi bila od 200 do 300 milijonov evrov po 10,25-odstotni donosnosti do dospetja, so zapisali vlagateljem. "V NLB že dlje časa izpostavljamo namero, da v primeru ustreznih razmer na kapitalskih trgih svojo kapitalsko strukturo okrepimo z izdajo obveznic," so odgovorili v banki. Uspešna izdaja obveznic, ki sodi v kategorijo dodatnega kapitala (tako imenovani Tier 2), bi povečala skupni kapital ter istočasno predstavljala tudi instrument, ki se vključuje v zahtevo MREL (Minimum Requirement for Own Funds and Eligible Liabilities, angl.), kar pomeni minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.
Banka Slovenije je NLB naložila, da mora od 1. januarja 2024 na ravni skupine zagotoviti finančne vire, ki ustrezajo zahtevam MREL v višini 27,29 odstotka skupne izpostavljenosti tveganju (Total Risk Exposure Amount, angl.) in 8,03 odstotka skupne izpostavljenosti (Leverage Ratio Exposure, angl).
Preberi še
NLB ponovno v izdajo obveznic z donosnostjo nad 10 odstotki; zakaj
Danes je NLB objavila, da bo organizirala predstavitve za vlagatelje za obveznice Tier 2.
17.11.2022
NLB izdaja za 82 milijonov evrov obveznic
Obrestna mera za glavnico obveznic znaša 9,7 odstotka letno.
20.09.2022
Danes kotacija obveznic NLB, pogovarjamo se s kupci in šefom NLB
Največja slovenska banka NLB je prodala triletne korporativne obveznice v višini 300 milijonov evrov po letni obrestni meri šest odstotkov.
12.07.2022
O tem, zakaj so se odločili za odlog izdaje obveznic in kaj to pomeni glede doseganja zahtev MREL, smo se pogovarjali s prvim finančnikom banke Archibaldom Kremserjem.
Zakaj med vlagatelji ni bilo zanimanja za podrejene obveznice?
Odprli smo knjigo. Imeli smo kar nekaj naročil, a premalo, da bi dosegli referenčni prag, ki je bil postavljen pri 300 milijonih evrov. Bili smo pripravljeni tudi na izdajo obveznic manjše vrednosti, vendar so se vlagatelji odločili, da željo večjo izdajo. In tako so se pogovori končali. Knjiga naročil je bila povsem v redu, vendar ni zadostovala, da bi izpolnila referenčni prag.
Menite, da obrestna mera pri 10,25-odstotni donosnosti do dospetja ni bila dovolj privlačna za vlagatelje?
Za nekatere institucionalne vlagatelje je najpomembnejša velikost izdaje. Želeli so izdajo v vrednosti 300 milijonov evrov. Glede na stanje na trgu smo ocenili, da je to možno doseči. Podobno je bilo tudi v primeru prednostnih obveznic, vrednost izdaje katerih je znašala 300 milijonov evrov. Glede na podatke o inflaciji smo videli, da se je trg nekoliko odprl, zato smo se odločili, da poskusimo z izdajo. To tudi moramo storiti, da izpolnimo zahteve MREL. Izdati moramo približno 500 do 600 milijonov evrov v podrejenem formatu ali formatu nadrejenih obveznic s prednostnim poplačilom (t. i. senior preffered bonds, angl.).
Podrejene obveznice imajo za nas prednost, saj se upoštevajo v kapitalu, tako da ga lahko uporabimo za povečanje tvegane aktive in ne le za izpolnjevanje regulativne zahteve enotnega odbora za reševanje (Single Resolution Board – SRB, angl.) Ta odbor je definiral tako imenovano zahtevo MREL. Zato smo izbrali malo bolj tvegan instrument tako z vidika vlagateljev kot tudi z našega vidika, saj smo vedeli, da je nekoliko tvegano vstopiti na trg, ki še vedno ni stabilen. Na koncu nam ni uspelo oziroma – kot sem rekel – zanimanje je bilo, samo ga je bilo premalo. Kot omenjeno, imeli smo dobro knjigo naročil, toda vlagatelji so želeli 300-milijonsko izdajo in ne 200-milijonske. Trg se je odločil, da gamanjša izdaja ne zanima. Manjša izdaja namreč prinaša slabšo likvidnost za vlagatelje.
Kako boste zadovoljili zahteve MREL?
Tako da bomo izdajali nadrejene obveznice s prednostnim poplačilom (t. i. senior preffered bonds, angl.). Povedati je treba, da imamo še vedno več kot leto dni časa, da te zahteve zadovoljimo. Leto dni pa je na kapitalskih trgih cela večnost.
Zdaj ste izdajo preložili. Kdaj boste ponovno preverili zanimanje vlagateljev?
Izdajo smo za zdaj preložili. V novo preverjanje bomo šli, ko bo to primerno in ustrezno. Imamo več kot leto dni časa. Zahteva MREL je, kot veste, zavezujoča od 1. januarja leta 2024. Časa je torej še dovolj. Rezultati iz tretjega četrtletja so dobri in morali bi imeti dobre rezultate. Torej ni nobene drame. Življenje gre naprej. Letos smo v različnih oblikah že zbrali okoli 600 milijonov evrov. Izdali smo 300-milijonsko obveznico, potem 82-milijonsko in več kot 250 milijonov v depozitih, ki ustrezajo zahtevam MREL. Za nami je precej uspešno zbiranje sredstev na v bistvu najslabšem trgu obveznic v zadnjih desetletjih.
Kaj je MREL
Če banka zaide v težave, je njeno reševanje v čim večji meri krito iz sredstev njenih delničarjev (kapital banke) in podrejenih bančnih obveznosti. Zato mora banka stalno zagotavljati ustrezen (minimalni) obseg kapitala in kvalificiranih obveznosti (Minimum Requirement for Own Funds and Eligible Liabilities – MREL, angl.), ki je izražen v odstotku glede na kapital banke in vse njene obveznosti. Kapital in kvalificirane obveznosti, s katerimi banka zagotavlja izpolnjevanje zahteve MREL, morajo imeti naslednje značilnosti:
- finančni instrument je izdan in v celoti vplačan,
- banka ni niti v položaju upnika glede obveznosti niti ni zagotovila kakršnega koli zavarovanja, jamstva ali garancije v zvezi s to obveznostjo,
- banka ni posredno ali neposredno financirala nakupa finančnih instrumentov,
- preostala zapadlost obveznosti je najmanj eno leto,
- obveznost ne izhaja iz izvedenega finančnega instrumenta in
- obveznost ne izhaja iz vloge, ki se v primeru stečaja banke obravnava prednostno.
Višina zahteve MREL se določi za posamezno banko. To določi nacionalni organ za reševanje (v Sloveniji je to Banka Slovenije). Višina je odvisna od velikosti banke, poslovnega modela, modela refinanciranja in profila tveganosti. Pomemben dejavnik presoje je tudi obseg morebitnih negativnih učinkov na stabilnost finančnega sistema, če bi banka propadla, med drugim zaradi prepletenosti poslovanja banke s poslovanjem drugih institucij ali preostalim finančnim sistemom. Za posamezne banke, ki imajo sedež v Evropski uniji (EU), so torej določene različne zahteve MREL.