Borzni parket: Se bosta borzna in kriptozabava še nadaljevali

Borzno dogajanje minulega tedna so zaznamovali predvsem politični pretresi v Združenih državah Amerike. V Belo hišo se vrača novi (stari) predsednik Donald Trump, kar so praznovali kapitalski trgi.

V odzivu na Trumpovo izvolitev so vsi glavni ameriški delniški indeksi pridobili nekaj odstotkov. Glavni ameriški indeks S&P 500 je denimo zabeležil največjo rast po volitvah v zgodovini, je poročal Bloomberg. Posamezne delnice, sploh tiste, ki spadajo v krog 'prijateljev' Trumpa – Tesla in delnice v indeksu Russell – pa tudi med 10 in 20 odstotki.

Delniška indeksa S&P 500 in Dow Jones sta v tednu dni pridobila 4,7 odstotka, NASDAQ 6,5 odstotka, MSCI World pa 3,8 odstotka. Manjšo rast so na tedenski ravni zabeležili evropski indeksi; nemški Dax je pridobil 1,5 odstotka, 50 evropskih delnic, zbranih v indeksu EuroStoxx 50, pa ustvarilo sedemodstotno donosnost, medtem ko 600 delnic v indeksu Stoxx600 pa le 0,9-odstotno donosnost.

Bloomberg Adria

 

Po volitvah smo tudi pregledali, katere delnice je potrebno bolj spremljati. V ospredju so tudi delnice Tesle Elona Muska, tesnega prijatelja Donalda Trumpa, pa naftne delnice (Schlumberger in Halliburton), tudi bančne delnice (Bank of America). 

Glede dogajanja na delniških trgih Vid Pajič iz družbe Triglav Skladi napoveduje višjo nihajnost. Čeprav indeks volatilnosti VIX, ki ga vlagatelji imenujejo tudi indeks strahu, tega sicer ne kaže. Ta je celo nekoliko upadel. Zahtevani donosi na ameriške obveznice bodo prav tako rasli, nadaljuje Pajić, sploh če bo Trump izvedel svoj program, ki bo pomenil tudi pritisk na inflacijo. Podobno usodo napoveduje tudi kriptovalutam, kjer gre pričakovati deregulacijo, kar bo vodilo v večjo volatilnost in manjšo zaščito potrošnika.

Pretekli teden je ameriška centralna banka (Fed) ponovno znižala obrestne mere, tokrat za 25 bazičnih točk, kot je tudi bilo pričakovano. Predsednik centralne banke Jerome Powell ne izključuje možnosti, da bi decembra ponovno posegli v obrestne mere, a bodo pri tem izredno previdno. Prehitri rezi bi lahko podžgali inflacijo, s prepočasnim pa bi trpel trg dela. 

Powell ne zanika geopolitičnega dogajanja, vendar ugotavlja, da je za zdaj imelo malo vpliva: "Če pogledate ameriško gospodarstvo, je zelo dobro. To slišimo od podjetnikov. In če kaj, sem od številnih slišal, da bi prihodnje leto lahko bilo še boljše kot letošnje."

Mimogrede, Powell je bil glede vprašanj, povezanih s politiko, izredno zadržan. Na vprašanje novinarke, ali bi odstopil, če bi ga k temu pozval novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump, je odvrnil kratko in jasno – ne. 

Veselica na kriptotrgu

Na kriptotrgu so se postavljali novi rekordi in zabava še vedno traja. Glavne kriptovalute so dan po volitvah samo v 24 urah pridobile več odstotkov na vrednosti – bitcoin osem odstotkov na rekordnih 74 tisoč dolarjev, ether šest odstotkov na 2.570 dolarjev, solana 16 odstotkov na 184 dolarjev.

Bitcoin se še vedno giblje okoli rekorda; v času pisanja se je gibal okoli dobrih 70 tisoč evrov za žeton. Trump je bil neformalni kandidat kriptoindustrije; med predsedniško kampanjo je obljubljal, da bodo ZDA postale kriptoprestolnica planeta in da bo ustanovil nacionalno rezervo bitcoinov.

Kako so volitve vplivale na trg surovin?

Selimo se na trg surovin. Medtem ko sta zahodnoteksaška nafta WTI in severnomorska nafta brent pretekli teden pridobili vrednost (4,5 odstotka oziroma 3,4 odstotka), se je zlato pocenilo za 1,4 odstotka. Žlahtna kovina sicer velja za varno naložbo med gospodarskimi in geopolitičnimi pretresi, njegova cena pa običajno najbolj naraste prav v času nizkih obrestnih mer.

Bloomberg Adria

Zimzeleno zatočišče vlagateljev zlato se draži že vse leto – letos je pridobilo okoli 30 odstotkov. Gibanja sicer niso toliko posledica izida ameriških volitev kot negotovosti zaradi stopnjevanja geopolitičnih napetosti številnih kriznih žarišč po svetu. K temu je treba dodati še monetarno politiko ameriške centralne banke Fed ter pričakovanja vlagateljev, da so finančni trgi zreli za korenitejši popravek cen navzdol. "Zlato se draži že skoraj leto dni zaradi geopolitike, nakupov centralnih bank in večjega povpraševanja držav Brics," je za Bloomberg Adria dejal analitik Acex Tilen Šarlah.

Bloomberg

 

Dolar pridobiva, evro slabi

Dolar se je v primerjavi z drugimi valutami okrepil, zahtevane donosnosti na 10-letne ameriške državne obveznice so prav tako poskočile. Evro je pretekli teden proti dolarju izgubil 0,7 odstotka. Trump je že poleti v intervjuju za Bloomberg povedal, da je vrednost dolarja previsoka, saj zavira izvozno dejavnost ZDA.

''Trump predlaga ukrepe, ki bi kratkoročno vplivali na krepitev ameriškega dolarja. Uvedba novih carin, zmanjšanje priseljevanja in nižanje davkov namreč delujejo inflatorno, zaradi česar bi bil Fed prisiljen bodisi dvigovati obrestno mero bodisi jo zniževati počasneje od drugih držav,'' meni Rok Brezigar, upravljavec premoženja pri NLB Skladih, ki ocenjuje, da bi to povečevalo razliko med obrestnimi merami ZDA in drugimi državami, zaradi česar bi se kapital stekal v ZDA in posledično dvigal vrednost dolarja.

Regionalne borze

Na regionalnih borzah ni bilo nekih dramatičnih pretresov, zaradi dogajanja tako v ZDA kot v Nemčiji, ki je zabredla v resno politično kot gospodarsko krizo. Indeksi so se gibali okoli izhodišča. Izstopal je tako kot prejšni teden sarajevski indeks SASE10, ki je v tednu dni pridobil 3,2 odstotka, makedonski indeks MBI pa 1,8 odstotka. 

Dobili pa smo novega igralca na hrvaški borzi. Delnice trgovca Studenca bodo kotirale tako na zagrebški kot varšavski borzi, podobno kot slovenska Krka. 

Studenac namerava z izdajo novih delnic v okviru ponudbe za financiranje nadaljnje dinamične rasti poslovanja, vključno s prevzemi in širitvijo prodajne mreže, povečati bruto priliv v višini okoli 80 milijonov evrov ter zmanjšati zadolženost, merjeno s prilagojenim razmerjem med neto dolgom/EBITDA, so pisali hrvaški kolegi. 

 

NLB začela sezono objav

V Sloveniji se je z objavo poslovnih rezultatov NLB začela sezona objav poslovnih rezultatov slovenskih blue chipov. NLB je v tretjem četrtletju ustvarila 320 milijona evrov prihodkov, čistega dobička pa je bilo za 135,5 milijona evrov, so v četrtek sporočili prek spletne strani Ljubljanske borze.

Delnica NLB se je na poslovne rezultate odzvala s 3,2-odstotno rastjo na tedenski ravni, slovenski borzni indeks SBITOP pa je teden končal z 0,6-odstotno rastjo. Slabše se je godilo hrvaškemu indeksu CRO10, ki je na tedenski ravni izgubil 0,6 odstotka.

Prihodnji teden bodo slovenski blue chipi nadaljevali z objavljanjem poslovnih rezultatov; prvi bo v sredo četrtletne rezultate objavil Telekom Slovenije, sledila bo Krka v četrtek in Petrol v petek.

Na katere dogodke bomo pozorni ta teden

Ponedeljek, 11. november

Surs bo objavil indekse industrijske proizvodnje.

Torek, 12. november

V Nemčiji bodo objavili podatke o inflaciji v oktobru.
Inštitut Zew bo objavil gospodarsko razpoloženje.

Sreda, 13. november

Banka Slovenije bo objavila podatke o bruto zunanjem dolgu, mednarodne rezerve in devizno likvidnost in plačilno bilanco.
V ZDA bodo objavili podatke o inflaciji.

Objava poslovnih rezultatov Telekom Slovenije.

Četrtek, 14. november

Surs bo objavil podatke o BDP za tretje četrtletje.
V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o BDP v tretjem četrtletju.
Eurostat bo objavil podatke o BDP za evroobmočje, brezposelnost in industrijsko proizvodnjo.

Objava poslovnih rezultatov Krka. 

Petek, 15. november

Surs bo objavil indekse vrednosti opravljenih gradbenih del.
Podatke o BDP bodo objavili na Japonskem.
Na Kitajskem bodo objavili podatke o brezposelnosti in industrijski proizvodnji.
V Franciji bodo objavili podatke o inflaciji.

Objava poslovnih rezultatov Petrol.