S prvim septembrom bo nov mandat na čelu uprava Ljubljanske borze nastopil Marko Bombač, na tej funkciji pa bo nadomestil Aleša Ipavca. Na mesto članice uprave pa je bila ponovno imenovana Nina Vičar, ki dolžnosti članice uprave opravlja že od leta 2013, so sporočili prek Seoneta.
Bombač prihaja iz Banke Slovenije, kjer od leta 2020 opravlja funkcijo direktorja službe upravljanja tveganj, pred tem pa je deset let deloval v NLB Skladih, nazadnje kot vodja analiz.
"Za opravljanje funkcije predsednika uprave je Bombač že pridobil dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, s čimer so izpolnjeni vsi pogoji, določeni ob njegovem imenovanju," so sporočili. Nadzorni svet Ljubljanske borze je imenoval upravo za skupni štiriletni mandat, to je do vključno 31. avgusta.
Preberi še
Koliko moram vložiti, da lahko živim od dividend slovenskih podjetij
Najbolj radodarna družba indeksa SBI TOP za lani izplačala več kot 17-odstotne dividende.
21.08.2024
Ali vrednost slovenskih blue chipov dvigujejo mali delničarji?
Tudi na globalni ravni je prisoten trend večje aktivnosti malih vlagateljev.
13.08.2024
Za razvoj kapitalskega trga v Sloveniji še veliko priložnosti
Pogovarjali smo se z Andražem Ašem, vodjo regulative na Ljubljanski borzi.
19.07.2024
Ob polletju: Slovenska borza po donosnosti med prvo deseterico na svetu
K rasti domačega indeksa v prvem polletju so največ prispevale delnice Nove Ljubljanske banke.
02.07.2024
Domača borza ob polletju med najdonosnejšimi
Domači indeks SBI TOP je v prvem polletju pridobil dobrih 26 odstotkov. Prehitel je tudi glavne ameriške indekse. Po donosnosti ob polletju se je uvrstil na deveto mesto med vsemi svetovnimi indeksi. Na vrhu lestvice je po prvih šestih mesecih argentinski delniški indeks, ki je od začetka leta pridobil dobrih 73 odstotkov.
Ob relativno visoki dividendni donosnosti domačo borzo bremeni nizka likvidnost. V prvi polovici leta je promet na Ljubljanski borzi dosegel skoraj 239 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani 153 milijonov evrov. V prvi polovici leta 2022 je bil skupni promet še večji kot letos, in sicer je dosegel 252 milijonov evrov.
Ljubljanska borza, ki je v 100-odstotni lasti Zagrebške borze, je lani imela 1,6 milijona evrov prihodkov, s čimer je bila za šest odstotkov pod doseženimi v letu 2022. Od tega se 968.688 evrov prihodkov nanaša na prihodke iz osnovne dejavnosti borze, in sicer na prihodke iz borznih provizij, prihodke od članarin in prihodke od kotacij vrednostnih papirjev.
Dobiček pred obdavčitvijo v višini 36.231 evrov je za 74 odstotkov manjši kot leto prej zaradi slabšega prometa ter zmanjšanja izdajateljev na borznem trgu. Čista dobičkonosnost kapitala je ob tem odstotek, so navedli v poročilu.
Tudi beograjska borza z novim vodstvom
Tudi Beograjska borza je po odstopu Ivana Leposavića, ki je na vrhu preživel manj kot leto dni, dobila novega izvršnega direktorja. Novi direktor Lazo Ostojić si je izkušnje pridobival s trgovanjem z vrednostnimi papirji na domačem kapitalskem trgu.
Kot izhaja iz njegovega profila na LinkedInu, je Ostojić trenutno zaposlen kot višji poslovni svetovalec na ministrstvu za finance.
"Ostojić je v svoji karieri sodeloval pri številnih pomembnih poslih združitev in prevzemov vodilnih podjetij v državi, s čimer si je pridobil sloves uglednega strokovnjaka na tem področju. Kot strokovnjaka ga je angažirala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj. (EBRD) in Svetovne banke, kjer je delal na analizi izzivov kapitalskega trga in iskanju rešitev za izboljšanje in krepitev finančnega trga v Srbiji," so sporočili iz Beograjske borze.
S pomočjo Branislava Uroševića.