Delnice turških bank pod pritiski tonejo, zahtevani donosi višje

Delnice turških bank so danes utrpele velike padce, potem ko je centralna banka naredila prvi korak k odpravi ukrepa za podporo turški liri z depozitnimi računi, ki je bil uveden konec leta 2021.

Indeks Borsa Istanbul Banks Index, ki ga sestavljajo delnice turških bank, ki kotirajo na borzi, je danes upadel za 5,4 odstotka, potem ko je že v petek beležil 4,6-odstotni padec. Delnice banke Akbank so izgubile 6,7 odstotka, banke Yapi Kredi Bankasi AS za 5,5 odstotka, banke Turkiye Is Bankasi pa za 4,8 odstotka.

Tečaj lire se je danes znižal za 0,2 odstotka, na 27,1644 za dolar. Zahtevana donosnost 10-letnih turških državnih obveznic je padla za 95 bazičnih točk na 21,10 odstotka, kar je največji padec po maju.

Z uredbo, ki jo je centralna banka predstavila konec tedna, želi zmanjšati odvisnost Turkov od deviznih depozitnih računov in prisiliti banke, ki ne bodo dosegle določenih ciljev pretvorbe v redne račune v lirah, da kupijo dodatne državne obveznice.

Centralna banka je povečala tudi stopnje obveznih rezerv za kratkoročne devizne vloge, kar bo banke prisililo, da bodo pri regulatorju deponirale več tujih valut, poroča Bloomberg. Pričakujejo, da bo odločitev "znatno zvišala obrestne mere za depozite v turških lirah in jih naredila privlačnejše, medtem ko se bodo obrestne mere za depozite v devizno zaščitenih lirah morda močno znižale", je ocenila družba Oyak Securities s sedežem v Istanbulu.

Sprememba sledi spremenjeni politiki turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki se je odmaknil od neortodoksnih stališč glede inflacije in obrestnih mer, potem ko je maja zmagal na volitvah.

Za finančnega ministra je imenoval nekdanjega stratega banke Merrill Lynch Mehmeta Simseka, za guvernerja centralne banke, ki je junija prvič po več kot dveh letih zvišala obrestne mere, pa Hafize Gaye Erkan, nekdanjo sodelavko First Republic Bank. Glede na raziskavo agencije Bloomberg se pričakuje, da bo turška centralna banka na zasedanju 24. avgusta ponovno zvišala ključno obrestno mero s 17,5 na 20 odstotkov.