Japonska centralna banka (Bank of Japan – BOJ) je v petek presenetila trge z odločitvijo, da sprosti program nadzora nad krivuljo donosnosti (yield curve control), s katerim že več let skuša pospešiti inflacijo in spodbuditi gospodarsko rast. Jen je ob novici zanihal in poglablja padce tega tedna.
BOJ je obdržala ciljno donosnost 10-letnih državnih obveznic pri približno nič odstotkih, vendar je dejala, da je njena obstoječa zgornja meja gibanja donosnosti pri 0,5 odstotka referenčna točka in ne stroga meja. Kratkoročno obrestno mero je banka pustila nespremenjeno pri -0,1 odstotka.
Banka, ki jo od aprila letos vodi guverner Kazuo Ueda, si bo prizadevala za prožen nadzor nad krivuljo donosnosti in bo kupovala 10-letne obveznice po enoodstotni obrestni meri vsak delovni dan. Obenem je v načrtu za avgust razširila razpon za nakupe nekaterih obveznic. Sprememba politike je posledica povišane inflacije in močne rasti plač, piše Bloomberg.
Preberi še
Japonska inflacija višja pred zasedanjem centralne banke
Inflacija, ki ne vključuje sveže hrane, se je dvignila na 3,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot mesec pred tem.
21.07.2023
Inflacija na Japonskem višja, a ne dovolj, da bi prepričala guvernerja
Inflacija na Japonskem se je junija drugič v treh mesecih dvignila.
30.06.2023
Bloomberg
"Mislim, da je skrita motivacija za japonsko banko menjalni tečaj, ker bi prestrogo upravljanje nadzora nad krivuljo donosnosti lahko povzročilo nezaželeno oslabitev jena v prihodnje," je za Bloomberg dejal Kazuo Momma, nekdanji pomočnik guvernerja banke in izvršni ekonomist pri Mizuho Research and Technologies. "Pri BOJ ne želijo ponoviti iste napake kot lani, zato so letos bolj prilagodljivi."
Ob četrtkovem poročanju, da se banka pripravlja na to potezo, je jen že včeraj upadel za približno odstotek proti dolarju. Današnja oznanitev je najprej povzročila skok vrednosti japonske valute, nato pa padec. Trenutno je jen 0,63 odstotka pod dnevnim izhodiščem, pri 138,59 jena za dolar.
Japonska centralna banka je program nadzora nad krivuljo donosnosti uvedla leta 2016 z namenom boja proti deflaciji in spodbujanja gospodarske rasti. Čeprav je program na Japonskem prispeval k nizkim dolgoročnim obrestnim meram, obstajajo pomisleki glede stranskih učinkov in omejitev te politike. Kritiki trdijo, da je zmanjšal donose in vplival na dobičkonosnost.
Centralna banka je v od uvedbe skušala ohranjati fleksibilnost s postopnim širjenjem ciljne donosnosti dolgoročnih obveznic; najprej z nič na 0,1 odstotka, nato na 0,25 odstotka, decembra lani pa je zgornjo mejo razširila na 0,5 odstotka pod ali nad nič.
Program je dobro deloval, ko je bila inflacija nizka in možnosti za doseganje ciljne cene BOJ majhne, saj so vlagatelji lahko sedeli na kupu državnega dolga, ki je zagotavljal varne donose. To se je spremenilo lani, ko so naraščajoče cene surovin dvignile inflacijo nad ciljno raven dveh odstotkov.
V petek je indeks cen življenjskih potrebščin v Tokiu pokazal triodstotno rast cen v juliju. Jedrna inflacija, ki izključuje cene energije je zrasla na štiri odstotke ob najhitrejši rasti v zadnjih 40 letih. Tokijski podatki so zgodnji pokazatelj nacionalnih cenovnih trendov, ki so praviloma objavljeni tri tedne kasneje.
Mednarodni denarni sklad je v tem tednu opozoril, da bi inflacija na Japonskem lahko še narasla, in predlagal odmik od programa nadzora nad donosnostjo obveznic.
.webp){kind=icon}
