Azijsko-pacifiški delniški trgi so zadnji trgovalni dan v tem tednu obarvani v rdeče, saj vlagatelji ocenjujejo podatke o višini inflaciji na Japonskem in okrevanje kitajskega gospodarstva s pomočjo državnih spodbud. Stopnja inflacije na Japonskem je maja znašala 3,2 odstotka, medtem ko je bila aprila pri 3,5 odstotka. To je že 14. zaporedni mesec, ko je indeks cen življenjskih potrebščin ostal nad dvoodstotno ciljno vrednostjo japonske centralne banke (BOJ).
Svetovni delniški trgi so na poti k največjemu tedenskemu upadu vrednosti v več kot treh mesecih po nizu dvigov obrestnih mer centralnih bank, ki so hkrati dvignili zahtevano donosnost obveznic in povečali strah pred recesijo.
Na Japonskem je indeks Nikkei 225 upadel za 1,6 odstotka, medtem ko je tudi indeks Topix izgubil 1,5 odstotka vrednosti. Prav tako slabo kaže delniškim trgom v Hong Kongu. Tamkajšnji indeks Hang Seng je zdrsnil za 1,6 odstotka ob odprtju. Južnokorejski Kospi je upadel za 0,7 odstotka, Kosdaq pa je prav tako izgubil 0,1 odstotka vrednosti.Trgi celinske Kitajske so zaradi državnega praznika v petek zaprti.
Preberi še
Borze v rdečem, krivulja donosnost odločno pokazala na recesijo
Razpon med donosnostjo na dvo- in desetletno ameriško obveznico se je povečala za odstotno točko.
22.06.2023
Borze: Indeksi v rdečem pred pričanjem prvega moža Feda
Nikkei 225 je pridobil 0,73 odstotka, Hang Seng pa zdrsnil za dva odstotka
21.06.2023
Tudi terminske pogodbe na ameriške delniške indekse upadajo, čeprav je razpoloženje vlagateljev nekoliko izboljšala ocena ameriška ministrica za finance Janet Yellen, da se tveganje recesije v ZDA zmanjšuje. Predlagala je, da bi lahko bila upočasnitev potrošniške porabe cena za dokončanje monetarnega zaostrovanja za zajezitev inflacije. Terminska pogodba na evropski Euro Stoxx je upadla za 0,5 odstotka.
Ob zaključku četrtkovega trgovanja sta sicer tehnološki indeks Nasdaq Composite in vseameriški indeks S & P 500 prekinila tridnevni niz upadanja vrednosti, pri čemer je Nasdaq zrasel za 0,9 odstotka, S & P pa za 0,3 odstotka. Nasprotno pa je industrijski indeks Dow Jones nekoliko upadel in tako podaljšal niz izgub.
Viša se tudi zahtevana donosnost na državne obveznice
Zahtevana donosnost na dvoletne ameriške obveznice je dosegla 4,77 odstotka, kar je blizu najvišje ravni od marca, potem ko je predsednik Federal Reserve Jerome Powell dejal, da bo potrebno še najmanj eno zvišanje obrestnih mer v letu 2023.
Hkrati je zvišanja obrestnih mer s strani oblikovalcev monetarne politike v Angliji, na Norveškem in v Švici še povečalo pritisk na dolžniških trgih. Narasle so tudi zahtevane donosnosti na druge dvoletne obveznice: najvišja je britanska, ki je presegla pet odstotkov. Zahtevana donosnost na nemško dvoletno obveznico je pri 3,2 odstotka, francoska pri 3,33 odstotka, italijanska pa pri 3,8 odstotka.
Zrasle so tudi zahtevane donosnosti na daljše, desetletne obveznice, najbolj na Švedskem, kjer so pri 2,56 odstotka, in v Italiji, kjer vlagatelji zahtevajo 4,1-odstotni donos.