Jastrebovsko razpoloženi predsednik ameriške centralne banke (FED) Jerome Powell je poskrbel za manj zadovoljstva med azijskimi vlagatelji. Powell je kongresnikom v sredo pojasnjeval odločitve Feda in napovedal, da letos pričakuje dodatna zvišanja obrestnih mer in opozoril, da je inflacija še vedno previsoka. Osrednji japonski indeks Nikkei 225, ki ga sestavlja 225 najpomembnejših podjetij, je izgubil slab odstotek. Zdrsnil je za 310,26 točke (0,92 odstotka) na 33.264,88 točke. Tokijski indeks Topix je ostal pri izhodišču.
Hongkonški indeks Hang Seng je izgubil dva odstotka vrednosti. V današnjem trgovanju je upadel za 388,73 točke na 19.218,35. Kitajski indeks Shanghai SE Composite je izgubil 1,31 odstotka. Zdrsnil je za 42,46 točke na 3.197,9 točke.
Tudi v ZDA so bili borzni indeksi obarvani rdeče. Indeks Dow Jones je izgubil 0,3 odstotka oziroma 102,35 točke ter trgovanje sklenil pri 33.951,52 točke. Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 se je ustalil pri 4.365,69 točke. To je 0,52 odstotka nižje in 23,02 točke manj kot ob začetku trgovalnega dne. Tehnološki indeks Nasdaq je v sredo izgubil 1,21 odstotka oziroma 165,09 točke, ter dan zaključil pri 13.502,20 točke.
Zaskrbljenost vlagateljev se je prelila tudi na obvezniški trg. Skrb glede morebitne recesije v ZDA se je povečala, ko je Powell nakazal, da bodo morda še naprej zviševali obrestne mere. Donosnost dvoletnih obveznic je v sredo presegla donosnost 10-letnih za kar eno odstotno točko (100 bazičnih točk), potem ko so se je donosnost kratkoročne obveznic povišala. Razpon krivulje donosnosti, ki se je obrnila pred vsako od zadnjih petih recesij v ZDA – je zdaj najvišji po marcu.
Razpon med donosnostjo na dvo- in desetletno ameriško obveznico je najvišjo vrednost po 80. letih dosegla 8. marca. Takrat je znašala 111 bazičnih točk. Nato se je pozneje zmanjšala, ker je propad več ameriških regionalnih posojilodajalcev spodbudil zaskrbljenost, da bi morebitna bančna kriza prepričala Fed, da začne zmanjševati stopnje. Obrat krivulje donosnosti velja za svarilo pred recesijo.
Tudi cene nafte so se znižale. Severnomorska nafta brent se je pocenila za 0,36 odstotka na 76,94 dolarja. Zahodnoteksaška nafta WTI se je prav tako pocenila za 0,36 odstotka na 72,27 dolarja za 159-litrski sod. Pocenilo se je tudi zlato. Za unčo zlata je bilo potrebnih odšteti 1.939,7 dolarja, kar je 0,27 odstotka manj. Najbolj priljubljena kriptovaluta bitcoin je v zadnjih 24 urah pridobila dobre štiri odstotke vrednosti. Trenutno se giblje nad 30 tisoč dolarji. V zadnjem tednu je valuta pridobila več kot 20 odstotkov.
.webp){kind=icon}
