Zmeda na trgih: Smo v bikovskem ali medvedjem trendu?

Kljub bančnim pretresom in nadaljevanju boja centralnih bankirjev z vztrajno visoko inflacijo se zdijo borzni indeksi še naprej odporni. "Na trgih že nekaj časa vlada negotovost, številni pogosto uporabljeni kazalniki dajejo medsebojno nasprotujoče si signale, analitiki pa so kljub večinoma pesimističnim pričakovanjem precej razdeljeni," poudarjajo v hrvaški podružnici Raiffeisen za upravljanje obveznih in prostovoljnih pokojninskih skladov. Kdo se torej sprehaja po borzah: bik ali medved?

Po zelo slabem prejšnjem letu se je to začelo z rastjo borznih indeksov, a z veliko dvomi na strani vlagateljev glede vzdržnosti takšnega trenda. Trenutno na gibanje delnic najbolj vplivajo objave poslovnih rezultatov ameriških družb za prvo letošnje četrtletje. Zaenkrat je rezultate že objavila približno petina podjetij, ki sestavljajo indeks S&P 500. "Med njimi jih je dobre tri četrtine preseglo pričakovanja analitikov, ki so bila sicer postavljena konservativno, saj velja dodati, da so na letni ravni dobički vseeno v povprečju sedem odstotkov nižji," poudarja finančni analitik pri NLB Skladih Timotej Žlof.

Po besedah Davorja Špoljarja, analitika Erste Bank, so vlagatelji z veliko pozornostjo spremljali rezultate podjetij finančnega sektorja, da bi zaznali morebitne znake prelivanja težav, ki so prizadele banke SVB, Credit Suisse in First Republic. "Ta skrb je za zdaj odpravljena. Z veliko negotovostjo pričakujemo tudi rezultate tehnoloških podjetij, katerih delnice so bile v letu 2022 pod močnim pritiskom, vlagatelji pa zdaj iščejo potrditev in spodbudo za nadaljnjo rast," poudarja Špoljar.

Negotove makroekonomske razmere in napovedi dobičkov podjetij – tako pri Raiffeisnu – za zdaj ne vlivajo zaupanja v nadaljevanje rasti delniških indeksov. "Glavna tržna tema so seveda še vedno vprašanja, povezana z inflacijo in obrestnimi merami," menijo pri Raiffeisnu.  

Kljub znakom ohlajanja inflacije pa ostaja uganka, kako dolgo bo za ostala na povišanih ravneh in s tem koliko časa bodo centralne banke prisiljene vzdrževati restriktivno denarno politiko, dodajajo v Raiffeisnu. Tudi Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments, trenutni položaj na globalnih trgih ocenjuje kot zapleten, saj trgi vračunavajo obrat v denarni politiki, a centralne banke vsaj zaenkrat ne dajejo indicev, da bo do slednjega prišlo prav kmalu.

Na evropskih trgih letos dvomestne stopnje rasti

Med pomembnejšimi svetovnimi borznimi indeksi Anže Koračin, finančni analitik na PRVI Pokojninski družbi, izpostavlja vseevropski indeks STOXX Europe 600, ki je od lokalnega dna, doseženega konec lanskega septembra, do danes pridobil že skoraj četrtino vrednosti in je tako že v bikovskem trendu. O tem govorimo takrat, ko se vrednost indeksa povzpne za vsaj 20 odstotkov od zadnjega minimuma. Kljub temu večina delniških indeksov trenutno tehnično gledano ni ne v enem ne v drugem trendu.

Indeks STOXX Europe 600 je v letošnjem letu pridobil desetino vrednosti, pri čemer Žlof posebej izpostavlja slovenski delniški indeks SBI TOP, ki je z 18-odstotnim donosom od začetka leta presegel povprečje evropskega.

"Poleg domačega delniškega indeksa so v Evropi visokoleteči še češki PX Indeks, ki dosega 21-odstotni donos, grški delniški indeks ASE, ki je pridobil 19,5 odstotka, in italijanski FTSEMIB s 17-odstotnim donosom," poudarja Žlof. Ob tem je francoski indeks CAC 40, ki je v letu 2023 do sedaj pridobil 17 odstotkov vrednosti, poskočil na rekordno vrednost.

Ameriški indeks še vedno v medvedjem trendu

Na drugi strani so ameriške delnice oziroma indeks S&P 500 izgube iz preteklega leta nadoknadile v manjši meri in se še vedno nahajajo v medvedjem trendu. "V času nizkih obrestnih mer so bili vlagatelji namreč bolj naklonjeni ameriškim delniških trgom, kjer se je veliko sredstev prilivalo v delnice tako imenovanih rastočih delnic (angl. growth), katerih poslovanje raste hitreje od povprečja," pravi Koračin.

Medtem so sedaj, ko so stroški kreditiranja z zviševanjem obrestnih mer narasli, pričakovanja glede prihodnjih dobičkov pa so se znižala, po njegovih besedah vlagateljem postale privlačnejše vrednostne delnice (angl. value), ki so za razliko od ameriškega bolj značilne za evropske delniške trge.

Od regionalnih trgov so sicer najmanj pridobili trgi v razvoju, ki so – merjeno z indeksom MSCI EM – do sedaj v letošnjem letu na enaki ravni, kot so končali preteklo leto, poudarja Žlof. "Razlog za to so pocenitve surovin in materialov, saj gre v tem primeru po večini za industrijsko in surovinsko intenzivna tržišča (Brazilija, Južna Afrika, Turčija, Indija)," pravi Žlof. 

Letos konec rasti in resne skrbi glede stanja v gospodarstvu?

Globalni trg dela je zaenkrat precej odporen, meni Šoljar, prav tako potrošniki, zaskrbljenost zaradi recesije v evroobmočju se je polegla, inflacija pa kaže tendenco umirjanja. "Čeprav lahko to trgom daje veter v hrbet, pa tudi centralnim bankam daje dovolj manevrskega prostora za nadaljnje zvišanje obrestnih mer, da bi hitreje obvladale inflacijo," poudarja Špoljar. Takšen scenarij bi prekrižal načrte vlagateljev predvsem v tehnološke delnice v Združenih državah Amerike (ZDA).

"Pričakovanja o rasti dobičkov so se nekoliko znižala. Letos nas čaka manjši upad, kar je za vlagatelje optimističen scenarij – to so nagradili z rastjo delniških trgov v preteklih dveh mesecih," dodaja Lokar. Po njegovem mnenju je letošnja "torta" pojedena in obstaja nekoliko več tveganj, da se trgi obrnejo navzdol, kot pozitivnih katalizatorjev, da bi zrasli.

Kot dodajajo v Raiffeisnu, so kratkoročno zaskrbljenost na trgih povzročile težave v bančnem sektorju, za katere se zdi, da so bile omejene narave, a vprašanje recesije, poslabšanje rezultatov podjetij in kreditnih kazalnikov po njihovem mnenju ostajajo resni razlogi za skrb.

Po Lokarjevem mnenju so evropski trgi trenutno nižje vrednoteni kot ameriški, zaradi česar se zdijo privlačnejši, sploh ob upoštevanju dejstva, da ni resnih znakov recesije. "To je videti še posebej optimistično, saj smo še lani jeseni zaradi dragih energentov in vojne v Ukrajini praktično pričakovali zlom evropskega gospodarstva zaradi globoke recesije. Ker je ta scenarij umaknjen z mize, je optimizem za vlaganje v evropske delnice trenutno večji kot v ZDA," ocenjuje Lokar.

Podobno mnenje deli tudi Žlof, po njegovih besedah pa bo v nadaljevanju ob daljšem obdobju višjih obrestnih mer postalo ključno predvsem, kako bodo podjetja uspela refinancirati oziroma odplačati svoja posojila, kjer bi lahko trpele kapitalsko intenzivnejše panoge.

Tehnološka panoga letos vstala kot feniks iz pepela

Med panogami sogovorniki izpostavljajo tehnološke delnice, pa tudi delnice opreme in polprevodnikov. "Po slabem lanskem letu je tehnologija letos vstala kot feniks iz pepela, deloma tudi zaradi pozitivnih zgodb, kot je umetna inteligenca," pravi Lokar.

Po njegovih besedah je finančni sektor neuspešno poizkušal prevzeti žezlo rasti; vlagatelje v tem sektorju verjetno čaka še kakšno negativno presenečenje. "Zdravstvo nekako ne uspe stopiti iz povprečja, čeprav stabilno poslovanje in ugodna vrednotenja ob pozitivnih zgodbah (nova zdravila za rak, zdravilo za diabetes, ki se je pokazalo kot učinkovito tudi pri debelosti) kažejo, da se v panogi nabira potencial za bodočo rast," napoveduje Lokar.

V svetovnem merilu v letošnjem letu zaenkrat največ pridobivajo panoge, ki so v lanskem letu nadpovprečno izgubljale, poudarja Koračin. "Konkretno panoga polprevodnikov in opreme, ki je letos pridobila že četrtino vrednosti in je v lanskem letu izgubila tretjino vrednosti," pravi. 

Na drugi strani se je zaenkrat v letošnjih skoraj štirih mesecih najslabša odrezala panoga energije (nafta in plin), ki je letos izgubila 3,6 odstotka vrednosti, podoben je tudi upad v bančnem sektorju. "Zanimivo je, da sta zaenkrat panogi medijev in energije skoraj v celoti zamenjali vlogi iz preteklega leta, saj je bila prva v letu 2022 med najmanj donosnimi s kar 40-odstotnim upadom vrednosti, medtem ko je energetska panoga v lanskem letu pridobila skoraj polovico vrednosti," poudarja Koračin.

Kot opažajo pri Raiffeisnu, nekatere vlagatelje ponovno zanima tehnološki sektor v iskanju rasti, ki bi presegla posledice recesije. "Še vedno zelo visoka vrednotenja podjetij v tehnološkem sektorju so skupaj z negotovostjo glede obrestnih mer precej tvegana naložba," menijo pri Raiffeisnu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar