Boštjan Vasle: 'Inflacija se umirja, a ostaja visoka'

Guverner Banke Slovenije in član Sveta Evropske centralne banke (ECB) Boštjan Vasle je po včerajšnji redni seji evropskih centralnih bankirjev, ko so ti po pričakovanjih dvignili ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk, izpostavil, da bodo z dvigi na podobni ravni v prihodnje nadaljevali. "V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB včeraj odločili za nadaljnje ukrepanje in že peto monetarno sejo zapored dvignili ključne obrestne mere, tokrat ponovno za 0,5 odstotne točke," je po zaključku seje ECB povedal slovenski bankir.

"Izrazili smo tudi pričakovanje, da bomo z dvigi obrestnih mer še nadaljevali – v marcu ponovno za 0,5 odstotka," je Vasle vnovič potrdil že znane napovedi glede nadaljevanja zaostrene monetarne politike predsednice Christine Lagarde. Glede vprašanja, kaj bo z denarno politiko evrskega območja v drugi polovici leta, je bil bolj zadržan in je izjavil le, da se bodo prilagajali takratnim "aktualnim razmeram in pričakovanjem".

"Sprejete odločitve temeljijo na podatkih, da se rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju ohlaja, vendar pa glede na zadnja gospodarska gibanja ostaja robustnejša od predhodnih pričakovanj," je razloge za izvajanje restriktivne monetarne politike navedel Vasle.

Bruto domači proizvod (BDP) evrskega območja se je v zadnjem četrtletju lanskega leta kljub pričakovanemu padcu medčetrtletno povečal za 0,1 odstotka, januarski mehki indikatorji ekonomske aktivnosti pa nakazujejo ugodnejše obete tudi za začetek letošnjega leta. "Verjetnost recesije v evrskem območju se s tem pomembno znižuje," ocenjujejo v Banki Slovenije.

V domačem gospodarstvu pa se je izvozni sektor soočal z oteženim zunanjim okoljem. Predvsem v energetiki in predelovalnih dejavnostih so obstajali negotovost v mednarodnem okolju in močni stroškovni pritiski. Domače povpraševanje je ostalo solidno, gospodarska klima se je izboljšala v celotnem gospodarstvu, so v zvezi s stanjem doma povedali v Banki Slovenije.

Njihove kratkoročne modelske ocene za Slovenijo kažejo na 0,1-odstotno četrtletno rast BDP, kar pomeni 4,7-odstotno gospodarsko rast v letu 2022, je Banka Slovenije zapisala v januarski številki publikacije Pregled makroekonomskih gibanj. Statistični urad RS pa bo prvo oceno rasti BDP v lanskem letu objavil konec februarja.

Razmere za izvozni del gospodarstva so se proti koncu leta poslabšale, so pa začeli popuščati izrazito močni inflacijski pritiski v mednarodni menjavi. Nominalna medletna rast blagovnega izvoza se je tako umirila na 11,7 odstotka, ob upoštevanju cen pa je bil izvoz realno celo manjši kot pred letom. Šibkejše je bilo predvsem povpraševanje na trgih Evropske unije (EU), manj intenzivna je bila tudi nominalna rast blagovnega uvoza, še ugotavljajo v centralni banki.

Razloge za tretje zaporedno mesečno umirjenje inflacije v evrskem območju na Banki Slovenije pripisujejo ugodnejšim razmeram na energetskih trgih, kjer so se cene plina in električne energije občutno znižale. Opozarjajo pa na rast cen hrane in pijač; izdelki iz teh dveh kategorij so se namreč v zadnjih mesecih podražili.

Vasle je glede drugih vidikov denarne politike povedal še, da bo ECB marca pričela zmanjševati obseg vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). "Povprečno mesečno zmanjšanje do konca drugega četrtletja 2023 bo znašalo 15 milijard evrov," je povedal in zatrdil, da bodo zmanjševanje izvajali postopoma "glede na deleže zapadlosti po posameznih programih APP". Pri nakupih podjetniških obveznic bo reinvestiranje nagnjeno v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejši, so še povedali pri Banki Slovenije.

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar