Pregled borznega dogajanja: Lanski poraženci letos v vzponu

Po lanskoletnih visokih upadih na borzah, ko je ameriški indeks S&P 500 leto končal z 20-odstotnim upadom, letošnje dogajanje na borznem parketu kaže na luč na koncu tunela. Prišlo je do hitre spremembe sentimenta med vlagatelji, kar se je odrazilo v rasti svetovnih borznih indeksov od začetka leta. K rasti ameriškega borznega indeksa S&P 500 so prispevali podatki o umiritvi inflacijskih pritiskov, kar bi lahko pomenilo, da bi ameriška centralna banka Fed lahko končala oziroma upočasnila agresivno dvigovanje ključnih obrestnih mer. Vrednost S&P 500 se je letos okrepila za dobrih pet odstotkov, kar pa je vseeno manj v primerjavi z ostalimi borznimi indeksi z izjemo japonskega indeksa Nikkei 225.

Preverili smo, kakšni so bili donosi znotraj indeksa S&P 500 od začetka letošnjega leta. Indeks S&P 500 je sicer v zadnjih treh letih prvi mesec leta končal v rdečih številkah. Za letošnji dvig borznega indeksa v prvem mesecu so zaslužna predvsem podjetja v panogah, ki so veljala za največje poražence lanskega leta. To so podjetja iz panog komunikacijskih storitev, trajnih potrošnih dobrin in informacijske tehnologije.

Panoga komunikacijskih storitev letos pridobila 13,8 odstotka

V panogi komunikacijskih storitev letos izstopa ponudnik pretočnih vsebin Netflix, katerega delnica je od začetka leta pridobila 25 odstotkov; njena cena trenutno znaša 367 dolarja. Lani se je vrednost delnice prepolovila, kar lahko pripišemo predvsem zaskrbljenosti vlagateljev zaradi upada števila naročnikov. Letos je situacija obratna, saj je podjetje pred dnevi poročalo o četrtletni rasti globalnega števila naročnikov na več kot 230 milijonov, kar naj bi podjetje doseglo s kombinacijo predvajanja starih in novih vsebin.

Novo leto je uspešno začelo tudi podjetje Meta, katerega delnica beleži 18-odstotno rast in se trenutno giblje pri ceni 141 dolarja. Delno je rast cene delnice povzročila tudi napoved podjetja, da bo odpustilo več kot 11 tisoč zaposlenih. Podjetje ustanovitelja Marka Zuckerberga je sicer veljalo za enega največjih lanskoletnih poražencev, saj je delnica podjetja izgubila 64 odstotkov vrednosti, Zuckerberg pa je s tem izgubil slabih 80 milijard premoženja, kar ga je na lestvici najbogatejših Zemljanov pomaknilo na trenutno 24. mesto.

Vrednost delnice Alphabeta, ki ima v lasti internetnega giganta Google, je letos narasla za dobrih osem odstotkov; njena cena trenutno znaša 95 dolarjev. Tudi Google je napovedal odpuščanje zaposlenih, in sicer naj bi jih odpustil 12 tisoč.

Potrošniki v novo leto vstopili z več samozavesti

"Panoga trajnih potrošnih dobrin pridobiva na krilih šibkejšega dolarja in predvsem ob pričakovanjih po večjem povpraševanju pri izvoznikih na Kitajsko, kjer se po sprostitvi protikovidnih ukrepov in ob ponovnem odprtju turizma pričakuje povečane nakupe trajnih potrošnih dobrin," izpostavlja Domen Granda, vodja analiz pri NLB Skladih. Panoga trajnih potrošnih dobrin je od začetka leta pridobila dobrih 11,9 odstotkov, kar nakazuje, da se samozavest potrošnikov vrača. Lani je ta sektor beležil 39-odstotni upad.

Delnica ameriškega proizvajalca električnih avtomobilov Tesla je letos poskočila za 18 odstotkov. Dobiček podjetja v zadnjem četrtletju lanskega leta je presegel pričakovanja analitikov; prilagojen dobiček na delnico je znašal 1,19 dolarja, napovedi analitikov Bloomberga pa so se gibale pri 1,12 dolarja na delnico. Tesla naj bi letos dobavila 1,8 milijona avtomobilov, kar je 37 odstotkov več kot lani.

Polprevodniki in čipi udarno začeli leto

Sektor informacijske tehnologije je leto začel z osemodstotno rastjo. V sektorju izstopajo predvsem podjetja, ki spadajo v kategorijo proizvajalcev polprevodnikov in čipov. Ameriški proizvajalec grafičnih kartic Nvidia je leto začel z 32-odstotno rastjo, kar ga uvršča med podjetja, ki so se znotraj indeksa S&P 500 na začetku leta odrezala najbolje. K rasti delnice je v veliki meri pripomoglo navdušenje okoli pogovornega bota ChatGPT, ki je v zadnjem času preplavil družbena omrežja. Razlaga je preprosta, Nvidia prevladuje na trgu grafičnih kartic, zasnovanih za reševanje zapletenih računalniških problemov, ki se obdelujejo v aplikacijah umetne inteligence.

Visoko je letos poskočila tudi delnica podjetja Micron, enega največjih globalnih proizvajalcev računalniških čipov, vrednost katere je letos višja za 23 odstotkov. Vse kaže, da ameriška podjetja iz sektorja polprevodnikov in čipov niso utrpela večjih izgub zaradi vladnih ukrepov omejitve izvoza naprednih polprevodnikov na Kitajsko.

Kaj lahko pričakujemo v naslednjih mesecih?

Na to, kako se bodo trgi gibali v bližnji prihodnosti, bo v veliki meri vplivala odločitev ameriške centralne banke Fed o dvigu ključnih obrestnih mer, ki bo objavljena 1. februarja. Zadnji podatki o inflaciji so nakazali njeno umirjanje, kar zmanjšuje potrebo po dvigih obrestnih mer. "Težava se zna zgoditi, če bi centralne banke popustile in bi se inflacija v naslednjih mesecih vrnila na višje ravni," izpostavlja Simon Skubin, upravljavec premoženja pri trgovalni platformi OptimTrader. Pri tem dodaja, da lahko – če se bi to dejansko zgodilo – pričakujemo težavno drugo polovico leta.

"Po negativnem letu 2022 bomo letos priča nominalni donosnosti globalnega delniškega trga od sedem do devet odstotkov," svoja pričakovanja o dogajanju na delniškem trgu izpostavlja Granda. Ob tem dodaja, da bodo na trge vplivali inflacija, obrestne mere, geopolitično dogajanje in vprašanje recesije. Ob povišani negotovosti lahko pričakujemo tudi nadaljnjo povišano nihajnost na delniških trgih. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar