Borza: November zelen, leto še vedno krvavo rdeče

Potem ko je ameriški indeks S&P 500 letos upadel za dobrih 17 odstotkov, je vrednost indeksa v zadnjem mesecu narasla za 5,6 odstotka. Najnižje je bil letos indeks v sredini oktobra, ko je od začetka leta upadel za 24,8 odstotka. Preverili smo, kakšne so bile donosnosti znotraj indeksa S&P 500 v novembru in letošnjem letu.

Spodbudni podatki o inflaciji novembra dvignili delniške trge

November je bil za kapitalske trge spodbuden. Znotraj indeksa S&P 500 so vsi sektorji z izjemo energetskega, ki je mesec končal v rahlem minusu, v zelenih številkah. "To lahko v večji meri pripišemo ugodnim podatkom o inflaciji, ki v Evropi in Združenih državah Amerike (ZDA) nakazujejo na popuščanje," izpostavlja Matjaž Pogorevc, analitik pri Triglav Skladih. Ugodnejši podatki o inflaciji spodbujajo tudi pričakovanja o zmanjševanju agresivnosti dvigov obrestnih mer centralne banke v ZDA. Še eden od razlogov za okrepitev delniških trgov v novembru je tudi morebitni kitajski scenarij končnega odmika od ničelne tolerance do covida-19, še dodaja Pogorevc.

V zadnjem mesecu je najbolj poskočil sektor materialov, in sicer za 11,2 odstotka. Dobro sta se odrezala še sektor surovin, vrednost se je zvišala za 9,2 odstotka, in sektor industrije, ki je v novembru 7,6 odstotka višji.

Komunikacijski in  nepremičninski sektor ter sektor trajnih potrošnih dobrin letos z več kot 30-odstotnimi upadi

Najbolj je letos upadel sektor komunikacijskih storitev, in sicer za 37,5 odstotka. K temu so pripomogli slabši poslovni rezultati podjetij, ki imajo visoko utež v tem sektorju. Med njimi je tudi Meta, vrednost delnice katere je letos upadla za 66 odstotkov in trenutno znaša 114,6 dolarja. Meta je letos beležila manjše prihodke od oglaševanja, prav tako pa so vlagatelji podvomili o potencialu nadaljnje rasti poslovanja s trenutno še slabo realiziranim projektom ustvarjanja navidezne resničnosti, poimenovane Metaverse. Letos je slabše posloval tudi Netflix, pri katerem vlagatelje skrbi predvsem možnost prihodnje rasti števila uporabnikov zaradi povečane konkurence znotraj panoge. Vrednost delnice se je letos prepolovila in trenutno znaša 306 dolarjev. Za dobrih 32 odstotkov je upadla tudi delnica Alphabeta oziroma Googla. Pogorevc kot razloge za upad cene delnice izpostavlja letošnje prihodke, ki so bili pod pričakovanji analitikov, upočasnitev oglaševanja, nižje marže od pričakovanih pri storitvah v oblaku in slabši sentiment vlagateljev glede dobička.

Nepremičninski sektor je letos upadel za 26,6 odstotka. "Kombinacija rastočih stroškov zadolževanja in visokih cen nepremičnin je kupce odvrnila od nakupov ter poskrbela za upad vrednosti nepremičnin in posledično nepremičninskih skladov," izpostavlja Matic Volf, višji upravitelj premoženja pri NLB Skladih. Ob višanju obrestnih mer se višajo tudi mesečni stanovanjski obroki, kar je bilo še posebej vidno v Severni Ameriki, kjer je obrestna mera 30-letnega fiksnega posojila porasla s treh na 6,5 odstotka.

lastni arhiv

 

Sektor trajnih potrošnih dobrin je letos upadel za 32,9 odstotka. Zanj je značilno, da deluje ciklično in je zato v veliki meri odvisen od stanja v gospodarstvu. V trenutnih razmerah naraščajočih stroškov energije in hrane potrošniki odlašajo z nakupi nenujnih dobrin. Pogorevc letošnji padec prepisuje predvsem nižjim maržam podjetij zaradi težav v dobavnih verigah in povišanih cenah vhodnih surovin ter slabšim napovedim glede rasti dobičkov podjetij znotraj sektorja. V avtomobilski industriji je denimo letos delnica največjega proizvajalca električnih avtomobilov Tesla upadla za polovico in se trenutno giblje pri ceni 178 dolarjev. Tudi delnica svetovnega proizvajalca oblačil Nike je letos upadla za 35 odstotkov in trenutno znaša 107 dolarjev.

Sektor informacijske tehnologije je letos upadel za 25,3 odstotka. Donosnost sektorja je bila sicer v zadnjih letih med najvišjimi, med letoma 2019 in 2021 je sektor v povprečju na letni ravni zrasel za 41 odstotkov. Povišane obrestne mere centralnih bank se kažejo tudi v nižjih vrednotenjih podjetij znotraj sektorja. Za padec sektorja so krivi tudi slabši poslovni rezultati nekaterih družb, kar se pozna tudi v že zaznanem povečanem številu odpuščanj delavcev, med drugim pri Applu, Microsoftu in Intelu. Delnice slednjih so letos upadle za 20,5 odstotka (Apple), 27,1 odstotka (Microsoft) in 46,2 odstotka (Intel).

Energetski sektor letošnji zmagovalec, tudi v prihodnosti ne kaže večjih znakov popuščanja

Vrednost energetskega sektorja znotraj indeksa S&P 500 je letos 54,7 odstotka višja. Tudi lani se je vrednost tega sektorja povišala za kar 48 odstotkov. Za letošnjo rast cene energentov lahko v prvi vrsti krivimo vojno v Ukrajini. OPEC+ je trenutno zelo previden pri proizvodnji nafte. Ne želijo je namreč proizvajati občutno več, kot je povpraševanja, ker visoke cene energentov ustrezajo izvoznicam nafte. "Trenutna vrednotenja energetskih podjetij so še vedno ugodna v primerjavi z ostalimi sektorji," meni Pogorevc. Energetska podjetja še vedno nadaljujejo z dvigi dividend in odkupi lastnih delnic. Med delnicami energetskih podjetij, ki so letos poskočile, izstopa delnica podjetja ExxonMobil, ki je letos zrasla za 70 odstotkov.

"Zelo verjetno lahko tudi v prihodnje pričakujemo visoko nihajnost cene nafte, veliko pa bo odvisno od razpleta vojne v Ukrajini in sankcij na ruske energente," meni Volf. Ob tem dodaja, da so se obeti za delnice energetskih družb v zadnjem obdobju ob povečanju razkoraka med ceno nafte in cene delnic nekoliko poslabšali. Napovedi za surovo nafto v letu 2023 so sicer po ocenah analitikov še vedno na povišanih nivojih. "Ceno energentov lahko dodatno spodbudita odpiranje gospodarstva na Kitajskem, ki je pod pritiskom zaradi kovidnih ukrepov, in kapica na rusko nafto s strani držav G7," pa izpostavlja Pogorevc.

Kaj nas čaka v prihodnje?

Če bo prišlo do recesije, bo ta plitka, verjetnost dolgotrajne globalne recesije pa je majhna, ocenjujeta oba sogovornika. Tveganje zaradi vojne v Ukrajini, višje cene energentov, inflacija in povišane obrestne mere bodo glavne teme tudi v prihodnjem letu. Prav obrestne mere lahko povzročijo nekaj dodatnega tveganja, saj vodijo v dražje zadolževanje oziroma financiranje, kar bo problematično predvsem za višje zadolžene družbe z nižjimi bonitetnimi ocenami, še izpostavlja Volf. V tem segmentu lahko pričakujemo tudi nekoliko več prekonstruiranja kot v zadnjih letih.

"Letošnji padci so pripravili odličen teren za dolgoročne investitorje," meni Pogorevc in ob tem dodaja, da je dno na trgih najverjetneje že za nami. V prihodnosti borzni tečaji ne bodo dosegli veliko nižjih vrednosti od letošnjih najnižjih tečajev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar