So evropske delnice že dosegle dno? Mnenja strokovnjakov so mešana

Potem ko so glavni borzni indeksi v Evropi letos upadli za več kot petino, so se v zadnjem mesecu pobrali in zabeležili skokovito rast. Ko so podjetja poročala o solidnih poslovnih rezultatih v tretjem četrtletju; ko je postalo jasno, da nas pozimi v Evropi ne bo zeblo; ko so države namenile skoraj stotine milijard evrov za blažitev energetske in gospodarske krize; in ko se je začela inflacija v ZDA ohlajati, Kitajska pa ponovno odpirati, so evropski delniški indeksi zabeležili dvomestno rast.

Nekatere evropske borze – poljska in italijanska – so novembra že vstopile v območje bika, blizu sta prišli tudi nemška in madžarska borza. Borzni indeks Eurostoxx 50 je od sredine oktobra zrasel za 15,8 odstotka, od začetka leta pa beleži 10,3-odstotni padec. Indeks Stoxx Europe 600 je od začetka leta upadel za 12,5 odstotka kljub 10,6-odstotni rasti v zadnjem mesecu dni. Čeprav inflacija v Evropi ne popušča in se stari celini obeta recesija, pa tudi ob dejstvu, da energetske rešitve za evropsko industrijo še niso dokončne, so vlagatelji na evropskih borzah očitno optimistični oziroma je njihov strah zamenjal pohlep.

Ali je trenutna rast vrednosti evropskih blue chipov zgolj kratkoročni trend ali gre za signal dolgoročnega okrevanja, smo povprašali slovenske analitike in upravljalce premoženja. Njihova mnenja so neenotna.

Scenarijev je več, negativna tveganja pa so izrazitejša od pozitivnih

"Glede na odboj bi na prvi pogled lahko rekli, da smo dno že dosegli, vendar tega žal ne moremo trditi z gotovostjo," ocenjuje Rok Potočnik, upravljalec premoženja pri NLB Skladih. Znižanje inflacije, pozitiven razplet energetske krize v Evropi, morebitno končanje vojne v Ukrajini, umiritev rasti plač, odprava strogih koronskih ukrepov na Kitajskem in pomoč kitajskemu nepremičninskemu sektorju so dejavniki, ki bi po Potočnikovem mnenju lahko dvignili vrednost borznih indeksov. "Obstaja pa kar nekaj scenarijev, glede na katere bi borze nadaljevale z upadi in dosegle novo dno. Stopnjevanje konflikta v Ukrajini, dolgotrajno povišana inflacija, znatna rast plač in tudi morebitni slabi gospodarski podatki bi vodili v globalno recesijo in verjetno v dodatne razprodaje delnic na borzah." Dodatno tveganje za vrednost delnic predstavlja tudi zaostrovanje konflikta med Kitajsko na eni in Tajvanom ter Združenimi državami Amerike (ZDA) na drugi strani, dodaja Potočnik.

"Evropski delniški trg je videti podcenjen, če verjamemo v scenarij, glede na katerega se bosta energetska in geopolitična kriza hitro razpletli," meni Aleš Grbić, specialist za upravljanje premoženja pri Savi Infond. "Z gotovostjo vemo le to, da se človeška narava ne spreminja in da imata strah in pohlep vlagateljev velik vpliv na kratkoročno gibanje delniških trgov, medtem ko so na dolgi rok odvisni od poslovanja podjetij." Grbić opozarja tudi na nizko vrednost količnika P/E, ki se uporablja za vrednotenje delnic in meri vrednost delnice glede na zaslužke podjetij.

Količnik P/E za evropski borzni indeks Stoxx Europe 600 je najnižje v zadnjih desetih letih, kar bi lahko pomenilo, da so delnice evropskih podjetij podcenjene. A pozor, zaradi recesije bo najverjetneje prišlo do znižanja prihodkov evropskih podjetij, kar bi pomenilo, da bo količnik zrasel, če bo vrednost delnic ostala na trenutni ravni.

"Ocenjujemo, da evropske delnice še niso dosegle dna. Verjetnost nastopa recesije je po naši oceni v Evropi še višja kot v ZDA, kar je pogojeno predvsem z energetsko krizo," meni Miha Žejn iz sektorja za upravljanje premoženja Modre zavarovalnice. "Ob upoštevanju teh dejavnikov menimo, da evropske delnice še manj odražajo resnost trenutnih razmer kot ameriške. Stanje v Evropi je precej odvisno tudi od razpleta vojne v Ukrajini." Žejn ocenjuje, da v trenutne cene delnic ni v dovoljšni meri vračunana verjetnost recesije.

"Trenutno so vrednotenja evropskih podjetij za dolgoročne vlagatelje privlačna, tveganja pa na povišanih nivojih. Marže evropskih podjetij so pod pritiskom že nekaj časa in podjetjem je uspelo dokazati, da so vzdržna in robustna," ocenjuje Matevž Pogorevc, analitik pri Triglav Skladih. "Tečaji evropskih podjetij padajo že od začetka leta. Kljub nedavnemu odboju v zgodovini evropskih delniških indeksov takšnih dolgotrajnih padcev, ki jih vidimo kot nakupne priložnosti, ni veliko. Ozke marže so z nami že od začetka pandemije, podjetja pa so uspela povečati svoje prihodke, kar se skozi nominalno povečanje zaslužkov zrcali v višje vrednosti podjetij."

Bloomberg Mercury

 

"V Evropi bomo skoraj zagotovo videli recesijo (vsaj v Nemčiji), predvsem zaradi odvisnosti od ruskega plina, s tem povezanimi stroški in morebitnimi motnjami v posameznih panogah," napoveduje Marko Bolarič, borzni posrednik pri NKBM. "Ker borzni trgi gledajo v prihodnost od šest do devet mesecev in bi po optimističnem scenariju že drugo leto videli nižanje obrestnih mer in spodbujanje gospodarske aktivnosti, je možno, da so evropski indeksi že videli najnižje nivoje."

"V Evropi smo prišli v čase, ko lahko dlje časa pričakujemo povišano inflacijo, saj je Evropska centralna banka (ECB) pri zviševanju ključnih obrestnih mer zaostala za ameriškim Fedom," situacijo komentirajo v Generali Investments. "Tudi tveganj je tako za evropske delnice več – od dodatnega višanja obrestnih mer do pomanjkanja energentov oziroma dražjih energentov v letu 2023. To za seboj lahko potegne tudi težave posameznih držav, na primer Italije, Grčije in tudi Španije." Ali bomo zaradi resnosti recesije in posledično slabših poslovnih rezultatov še enkrat doživeli padce na delniških trgih, je trenutno nemogoče predvideti, ocenjujejo analitiki Generali Investments.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar