Kitajski finančni organi so se dogovorili, da bodo prihodnje leto izdali posebne državne obveznice v vrednosti treh bilijonov juanov (411 milijard dolarjev), kar bi bilo največ doslej, saj Peking povečuje fiskalne spodbude za oživitev počasnega gospodarstva, sta za Reuters povedala dva neimenovana vira.
Nov načrt za izdajo državnega dolga v letu 2025 bi pomenil močno povečanje dolga z letošnjega bilijona juanov. Poznavalci izpostavljajo predvsem kitajsko pripravljanje na blaženje morebitnih ameriških carin na kitajski uvoz, ki ga ne novoizvoljeni predsednik Donald Trump neprestano ponavljal med kampanjo za Belo hišo.
Reuters še navaja, da bodo izdatki novih državnih obveznic med drugim namenjeni spodbujanju potrošnje s subvencijskimi programi, posodabljanju opreme v podjetjih in financiranju naložb v napredne sektorje, ki temeljijo na inovacijah.
Preberi še
Honda, Nissan in Foxconn: Bi lahko v novem koncernu sodelovala tudi Slovenija?
Neuradno zraven tudi Foxconn, s katerim se v Savdski Arabiji povezujejo domači dobavitelji.
19.12.2024
Lahko Trump prepreči prepoved TikToka?
Predsednik nima vpliva na sodstvo, lahko pa vpliva na izvajanje prepovedi v praksi.
17.12.2024
Bodo kitajske gospodarske spodbude dvignile cene nafte?
Peking je napovedal nove gospodarske spodbude in "zmerno ohlapno" monetarno politiko v 2025.
10.12.2024
Kako deflacijski virus ogroža nacionalno varnost Kitajske?
Opešana gospodarska rast je neposredno vezana na nacionalno varnost in maje legitimnost režima.
09.12.2024
Kitajska bo "razširila obseg fiskalne porabe in pospešila tempo porabe", pa je danes sporočilo kitajsko finančno ministrstvo po dvodnevni nacionalni fiskalni konferenci. Odločevalci so se v prihodnjem letu zavezali k "bolj proaktivni" rabi fiskalnih orodij, poroča Bloomberg.
Nekateri ekonomisti napovedujejo skupno povečanje fiskalnih spodbud v višini približno dva odstotka bruto domačega proizvoda, kar je v svetovnem merilu še vedno skromno, dodaja Bloomberg, ki opozori, da to verjetno ne bo zadostovalo radikalnim ukrepom, ki so po mnenju analitikov potrebni za zaustavitev deflacijske spirale in reševanje nepremičninskega trga.
Kitajski voditelji nameravajo za prihodnje leto določiti cilj približno 5-odstotne letne rasti, proračunski primanjkljaj pa z letošnjih treh odstotkov BDP povečati na štiri odstotke BDP, še navaja Reuters.
Kako se odzivajo trgi?
Največji kitajski indeks CSI 300, ki spremlja 300 največjih podjetij na šanghajski borzi, je v času pisanja članka v dnevnem trgovanju pridobil 1,27 odstotka. Indeks CSI 300 je v preteklem letu pridobil 19 odstotkov.
Nove napovedi gospodarskih spodbud Pekinga so v zelene številke poslale tudi hongkonški indeks Hang Seng, ki je v času pisanja članka na dnevni ravni pridobil 1,08 odstotka. Povečala se je tudi donosnost 10-letnih kitajskih državnih obveznic, in sicer za dve bazični točki.