Med vsemi surovinami je železova ruda v zadnjih 25 letih zaradi kitajskega gospodarskega buma najbolj pridobila. Njene cene so se povečale skoraj desetkrat, obseg trgovanja se je potrojil, rudarski milijarderji so obogateli, a zdaj se ta veliki bum končuje, piše kolumnist Bloomberga Javier Blas.
Cene železove rude so padle pod sto dolarjev na tono, kar je več kot polovico manj od najvišje vrednosti leta 2021, ko je tona železove rude stala slabih 220 dolarjev. Kitajska je dosegla vrh povpraševanja po jeklu, kar pomeni manjše povpraševanje po rudi.
Čeprav so bile v središču pozornosti trgov nafta, baker, soja in še nekatere druge surovine, je od vseh imela največ koristi od kitajskega gospodarskega razcveta v zadnjih 25 letih manj opazna železova ruda, piše Javier Blas, ki poroča o surovinah in energetiki.
Preberi še
Komentar: Napočil je čas, da zasije baker
Po analizah Bloomberg Intelligence bo povpraševanje po bakru od leta 2025 raslo za približno 2,5 do 2,8 odstotka na leto.
28.05.2024
Analiza BBA: Rekordna rast cene zlata in bakra ‒ kakšne so napovedi?
Nova analiza analitikov Bloomberg Adria o trgu surovin in njihove napovedi do konca leta.
27.05.2024
Nove sankcije proti Rusiji cene kovin pognale v nebo
Cene aluminija so poskočile za kar 9,4 odstotka, kar je največ od leta 1987.
15.04.2024
Goldman Sachs: Cene surovin bodo letos rasle
Največje podražitve napovedujejo za baker in zlato.
25.03.2024
Trg surovin: kakšen bo vpliv ameriških volitev in geopolitike
V letu 2024 bodo ameriške volitve imele največji vpliv na trge, meni Matjaž Pogorevc iz družbe Triglav Skladi.
09.12.2023
Evropska odvisnost od kritičnih surovin: Zgolj zakon ne bo dovolj
Evropska industrija potrebuje oskrbo s kritičnimi surovinami.
07.12.2023
Rudarska podjetja so bila zvezde Wall Streeta
"To je bila presenetljiva bonanza: od konca devetdesetih let do začetka letošnjega leta so cene železove rude poskočile za skoraj desetkrat, kar je več kot pri katerem koli drugem pomembnem blagu; obseg trgovanja se je potrojil; avstralski blagovni tajkuni so postali milijarderji; rudarska podjetja so, vsaj za kratek čas, postala ljubljenčki Wall Streeta; za nadzor nad zadnjimi neizkoriščenimi nahajališči mineralov so se razvnele silovite pravne bitke."
In zdaj je vsega konec, meni Blas, največji razcvet surovin v 21. stoletju se je končal. "Kitajska ga je napihnila – in Kitajska ga tudi spušča."
Cena rdečkaste rude, ki se v visokih pečeh spremeni v jeklo, je padla že pod sto dolarjev za metrsko tono, kar je več kot pol manj od vrhunca leta 2021. Obeti so mračni, saj kitajsko povpraševanje po jeklu dosega zenit. Razlog? Preusmeritev gospodarskega modela v storitve ter odklon od velikih naložb in stanovanjske gradnje, v mnenjskem tekstu na Bloombergu piše Blas.
Kitajska se ne zanaša več na rast gradbeništva
Med prejšnjimi recesijami je Peking reševal svoje gospodarstvo – in s tem tudi sektorja železove rude in jekla – tako, da je prepustil pobudo gradbeništvu, ki ga je poganjalo zadolževanje. Tokrat je malo verjetno, da bo Kitajska to naredila. Blas navaja Hu Wangminga, predsedniku družbe China Baowu Steel Group, največjega proizvajalca jekla na svetu, ki je prejšnji teden napovedal "hudo zimo" za ta sektor.
Ker Kitajska danes proizvede več kot polovico svetovnega jekla, je dogajanje v njenem gospodarstvu izredno pomembno. Indija, ki bi lahko v prihodnosti prevzela vlogo gonilne sile povpraševanja po jeklu, ima ogromne vire domače rude in bo verjetno še leta shajala brez uvoza, analizira razmere Javier Blas.
Hkrati z upočasnitvijo povpraševanja na Kitajskem je začela delovati nova generacija velikih nizkocenovnih rudnikov v Avstraliji in Afriki, kar pomeni, da bo na trgu železove rude ta v presežku ponudbe verjetno vse do leta 2028.
Zato morajo cene železove rude srednjeročno padati, da se ponovno vzpostavi ravnovesje na trgu, kar bo izrinilo rudarje z visokimi stroški. Kako nizko? To je v veliki meri odvisno od tega, ali bodo novi rudniki začeli obratovati pravočasno in ali si bo kitajski nepremičninski sektor nekoliko opomogel. Morda proti 50 dolarjem za tono, kar je skoraj polovica sedanjih cen, meni analitik Bloomberga.
Kje je ravnotežna cena železove rude?
Vendar se trg za zdaj še ne sesuva. Kljub nedavnemu padcu cene železove rude ostajajo blizu 100 dolarjev za metrsko tono. To je kar 700 odstotkov nad povprečno ceno 12,5 dolarja za tono v obdobju 1980‒2000. Rast v prejšnjih letih je bila tako velika, da bi bil potreben resnično velik padec, da bi se cene približale tistim iz leta 2000.
Po sedanjih cenah bodo največji rudarji še vedno veliko zaslužili. "Pomislite, da največji svetovni rudar železove rude Rio Tinto koplje rudnino v regiji Pilbara v Zahodni Avstraliji po ceni približno 21 dolarjev za tono. Celo ob trenutni nižji ceni bo podjetje verjetno doseglo donosnost kapitala, vloženega v proizvodnjo železove rude, v višini 40 odstotkov, morda celo 50 odstotkov."
Če pa se bodo cene znižale na 50 dolarjev, bo Rio poleg drugih velikih proizvajalcev, kot so Vale SA, BHP, Fortescue in Anglo American, utrpel škodo. To bi lahko odprlo vrata za združitve in prevzeme, verjetno v drugi polovici desetletja, sklepa kolumnist Javier Blas.
Prevedel in priredil Urban Červek.