Letno srečanje Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke, ki se je zaključilo v soboto, je potekalo v senci nasilja na Bližnjem vzhodu. V maroškem mestu Marakeš so razpravljali tako o obetih za svetovno gospodarstvo, ki ga bremenijo visoki stroški zadolževanja in inflacija, kot o spodletelih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam.
MDS v modelih svetovne gospodarske rasti, ki so bili izračunani pred stopnjevanjem konflikta med Izraelom in Hamasom, predvideva upočasnitev svetovne gospodarske rasti z lanskih 3,5 odstotka na tri odstotke letos, za prihodnje leto pa napovedujejo 2,9-odstotno gospodarsko rast. Gre za 0,1-odstoten popravek navzdol glede na prejšnjo oceno za leto 2024, poroča CNBC.
Inflacija naj bi na svetovni ravni upadla z letošnjih 6,9 odstotka na še vedno visokih 5,8 odstotka prihodnje leto. Centralni bankirji so nakazali pripravljenost za konec cikla zviševanja obrestnih mer, če bodo podatki to dopuščali. Večina sodelujočih na srečanju se je strinjala, da je še prezgodaj za ocene, kako bo vojna na Bližnjem vzhodu vplivala na svetovno gospodarstvo. Glavni ekonomist MDS Pierre-Olivier Gourinchas ga je opisal kot "šepajoče".
Preberi še
Mednarodni denarni sklad poslabšal napoved za svet, izboljšal za Slovenijo
Prihodnje leto Slovenji napoveduje rast BDP v višini 2,2 odstotka.
10.10.2023
Opozorila pred zasedanjem v Washingtonu: Obeti najslabši po 1990
V Washingtonu se začenja spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke.
10.04.2023
Mednarodni denarni sklad razmišlja o 16 milijardah za Ukrajino
Pomoč namenjena obnovi Ukrajine in privabljanju tujih investitorjev.
27.01.2023
Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je na srečanju dejala, da je osnovna inflacija v območju evra še vedno previsoka, rast plač pa "zgodovinsko visoka".
"Osnovna inflacija ostaja na povišanih ravneh, kar odraža dejstvo, da se bledi učinek preteklega skoka vhodnih stroškov izravnava z naraščajočimi stroški dela," je dejala Lagardova. "Dejansko so zaposleni, ki zahtevajo nadomestilo za izgubo kupne moči, povzročili zgodovinsko visoko rast plač."
Kot je poudarila, bi se inflacija morala leta 2025 končno upočasniti na dvoodstotni cilj, kot so sklenili na srečanju ECB 14. septembra. "Pričakuje se, da bo rast plač postopoma upadala," je napovedala Lagarde.
Zmanjšanje dolga
Težka dolžniška bremena razvitih gospodarstev – od ZDA do Kitajske in Italije – so znova prišla na dnevni red razprave. Guverner italijanske centralne banke Ignazio Visco je dejal, da obstaja vtis, da trgi "ponovno ocenjujejo izraz premije", saj postajajo vlagatelji bolj nervozni glede držanja dolgoročnejšega dolga.
Predsednica oddelka za globalne raziskave JPMorgan Joyce Chang je to povedala drugače. "Vigilanti obveznic so se vrnili in velike zmernosti je konec," je povedala na posvet. Eno od področij politike, kjer bi to utegnilo imeti posredni učinek, je boj proti podnebnim spremembam.
Vitor Gaspar, vodja fiskalnega oddelka MDS, je opozoril, da trenutne politike, ki temeljijo na subvencijah, ne zagotavljajo neto ničelnih emisij, poleg tega pa povečujejo javni dolg. "Države bodo potrebovale novo mešanico politik s cenami ogljika v središču," je zaključil Gaspar.
Visoke obrestne mere bodo nekatere banke postavile v bolj negotov položaj, je MDS opozoril v poročilu o globalni finančni stabilnosti. Ocenjujejo, da je približno pet odstotkov bank po svetu izpostavljenih tveganju, če obrestne mere ostanejo višje dlje časa. Nadaljnjih 30 odstotkov bank – vključno z nekaterimi največjimi na svetu – pa bi bilo izpostavljenih večjemu tveganju, če bo svetovno gospodarstvo vstopilo v daljše obdobje nizke rasti ob povišani inflaciji.
.webp){kind=icon}
