Protesti na Kitajskem tresejo azijske borze

Na tisoče protestnikov v več kitajskih mestih se je zaradi nasprotovanja državni politiki ničelne tolerance do covida-19 podalo na ulice, poročajo mediji. Pišejo o protestih brez primere. ''Dol s komunistično parijo, dol s Xi Jinpingom,'' je vzklikala množica v Šanghaju, poroča Reuters. Proteste je spodbudil požar v provinci Xinjiang, v katerem je umrlo deset ljudi. Prav omejitveni ukrepi naj bi oteževali reševanje ljudi. Protestniki so podrli ovire, s katerimi so zagotavljali vzdrževanje medsebojne razdalje, poroča BBC. Na Bloombergu poročajo o protestih na univerzah.

Protestiranje in javno kritiziranje komunistične partije je nevarno početje, saj ljudem za takšna dejanja grozi zapor. Podatkov o številu protestnikov ali skupnem številu protestov ni. Oblasti proteste hitro zatrejo, kakršno koli poročanje na družbenih omrežjih pa je takoj odstranjeno.

Protesti so prestrašili vlagatelje, kar je imelo negativen učinek na dogajanje na azijskih borzah. Najbolj trpi indeks v Hongkongu. Indeks Hang Seng je v današnjem trgovanju izgubil več kot dva odstotka oziroma 360,7 točke in je padel na 17.212,89 točke. Na Japonskem so upadi manjši. Indeks Topix je zdrsnil za 0,73 odstotka, to je za 14,63 točke, na 2.003,37 točke. Indeks Nikkei 225 je izgubil 0,54 odstotka, kar je 153,1 točke, in je trgovanje končal pri 28.129,93 točke.

Shanghai Composite SE je zdrsnil za 1,19 odstotka. Izgubil je 37 točk in dan končal pri 3.064,7 točke. Južnokorejski indeks Kospi je upadel za 1,14 odstotka oziroma 27,71 točke, na 2.410,15 točke.

Nafta cenejša za slabe tri odstotke

Protesti so povzročili tudi upade na trgu surovin. Severnomorska nafta brent se je danes pocenila za 2,85 odstotka, na 81,25 dolarja za sod. Zahodnoteksaška nafta WTI je izgubila 2,92 odstotka in padla na 74,05 dolarja. Gre za najnižje vrednosti po decembru. Dodatno so se znižali obeti povpraševanja po nafti.

Podatki kitajskega podjetja Baidu so pokazali, da se je promet v največjih kitajskih mestih v ponedeljek zjutraj močno zmanjšal. V Pekingu se je promet v zadnjem letu zmanjšal za 45 odstotkov, v mestu Guangzhou pa za 35 odstotkov. Kitajsko povpraševanje po nafti bi lahko v tem četrtletju v povprečju znašalo 15,11 milijona sodov na dan, kar je manj od 15,82 milijona pred letom dni, piše Bloomberg.

Vlagatelji spremljajo tudi dogajanje v ZDA. Država je naftnemu velikanu Chevron odobrila licenco za črpanje nafte v Venezueli. V južnoameriški državi so bile zaradi sankcij tri leta ustavljene vse aktivnosti v povezavi s črpanjem nafte. Možnost dodatne nafte na svetovnih trgih dodatno pritiska na ceno nafte. Dolar se krepi.

Izgubljajo tudi druge surovine. Neplemenite kovine v Londonu in Šanghaju so se pocenile. Terminske pogodbe za baker na Kitajskem so upadle za 1,7 odstotka. Železova ruda je dva odstotka cenejša. Surova nafta v Šanghaju je sledila mednarodnim trgom in se pocenila za kar 5,4 odstotka. Terminske pogodbe za jedilno olje na Kitajskem so upadle za kar tri odstotke, in sicer predvsem zaradi skrbi glede manjšega povpraševanja v restavracijah in hotelih, ki so že v stiski zaradi zapor.