Svetovna logistika se je v letošnjem letu izvila iz pandemskega krča, ki je cene ladijskih zabojnikov poslal v nebo. Te se sedaj vračajo na raven pred pandemijo, svetovni ladijski prevozniki pa ob rekordnih dobičkih v letu 2022 opozarjajo na nemirne vode v naslednjem letu.
Sektor je po pandemiji sedaj na udaru visokih cen energije in inflacije, ki zavirajo povpraševanje. V zadnjem četrtletju se je število stečajev slovenskih logističnih podjetij povečalo za skoraj 80 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs).
Povprečna cena za zabojnik je pri 2.773 dolarjih, še dobro leto nazaj pa je kompozitni indeks WCI, ki ga pripravljajo pri raziskovalnem podjetju Drewry Shipping Consultants, presegal deset tisoč dolarjev za zabojnik.
Inflacija in upad povpraševanja
Globalno povpraševanje po izdelkih upada zaradi povišane inflacije v mnogih državah in prehoda potrošnje z blaga na storitve, ki ga je prineslo odpiranje po pandemiji. To lajša pritisk na glavne relacije svetovnih dobavnih poti, tj. na povezavo med Šanghajem in Los Angelesom ter Šanghajem in Rotterdamom. Kitajska je glavna izvoznica dobrin, Združene države Amerike (ZDA) in Evropa pa največja uvozna trga. Trgovina med Azijo in Evropo ter Azijo in Severno Ameriko predstavlja 43 odstotkov svetovnega ladijskega tovornega prometa, kažejo podatki Global Maritime Hub.
"Lahko rečemo, da se napoved povpraševanja za transpacifiški promet oziroma tovorni ladijski promet na splošno hitro niža," je dejal Simon Heaney, višji menedžer za tovorne raziskave pri Drewry.
V septembru se je znižala tudi cena prevoza določenih surovin, kot so žita, kovine in premog, saj so visoke cene energije v Evropi upočasnile gospodarsko aktivnost. Proizvajalci rastlinskih olj, gnojil in aluminija so ustavljali proizvodnjo zaradi previsokih stroškov obratovanja, kar je vplivalo tudi na t. i. suhi razsuti tovor (dry bulk freight, angl.), poroča ameriška družba Cargill, največji agrotrgovec na svetu.
V 2023 manj blagovne menjave
Svetovna blagovna menjava se bo naslednje leto upočasnila zaradi vpliva ruske vojne v Ukrajini, visokih cen energije v Evropi in stroge monetarne politike centralnih bank, so v oktobrskem poročilu ugotovili pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). Rast trgovine bo po njihovih napovedih v letu 2023 znašala en odstotek, kar je precej manj od 3,4 odstotka v predhodni napovedi.
Za leto 2022 WTO napoveduje 3,5-odstotno rast. Lani je ta znašala 9,7 odstotka, saj so potrošniki na veliko kupovali izdelke, medtem ko so bila potovanja in druge storitve nedostopni.
Toda nižja cena ladijskega prometa, ki predstavlja 80 odstotkov svetovne blagovne menjave, še ne bo znižala inflacije, menijo nekateri ladjarji.
"Cene zabojnikov se nižajo, kar bo omililo inflacijo. Toda še vedno imamo visoke stroške energije in zelo, zelo močan trg dela v večini držav," je za Bloomberg TV dejal izvršni direktor Maerska Soren Skou. "Bil bi presenečen, če bi se inflacija od te točke dalje hitro umirila." Skou je prepričan, da Evropo čaka recesija, morda tudi Severno Ameriko.
Dobički in investicije velikih ladjarjev
Pet največjih ladijskih tovornih prevoznikov je v letu 2022 beležilo zajetne dobičke, ki so jim omogočali ambiciozne investicije in širitve v druge sektorje gospodarstva.
Dansko podjetje Maersk, največji ladijski tovorni prevoznik na svetu, je beležilo rekordne dobičke že v letu 2021, letos pa naj bi jih skoraj podvojili na 29 milijard evrov, sodeč po Bloombergovi anketi ekonomistov.
A ravno v času najboljšega poslovanja v zgodovini podjetja je Maerskova delnica doživela največji padec od finančne krize leta 2008 dalje. Vlagatelji namreč ne verjamejo, da so letošnji dobički vzdržni na dolgi rok, tudi analitiki napovedujejo več kot 70-odstotni padec letnega dobička na slabih osem milijard evrov v 2023. Delnica razreda B je od začetka leta izgubila okrog 38 odstotkov vrednosti, precej več kot indeks Stoxx Europe 600, ki vključuje delnice najpomembnejših evropskih podjetij.
Hapag-Lloyd iz nemškega Hamburga, peti največji ladjar na svetu, je v prvih devetih mesecih leta ustvaril dobrih 26 milijard evrov prihodkov, v enakem obdobju lani pa 15 milijard. EBITDA je znašal 15,6 milijarde evrov, kar je več kot dvakratnik lanskega izida.
Ladijski prevozniki so presežne dobičke investirali na različne načine. Mnoga podjetja načrtujejo razogljičenje, kar v industriji pomeni predvsem prehod na alternativna goriva, med njimi utekočinjen zemeljski plin (LNG), vodik in biogoriva. Svetovni ladijski promet k svetovnim izpustom ogljikovega dioksida po podatkih Bloomberga prispeva tri odstotke.
Pogosti so bili izleti v letalstvo. Največji delni lastnik Hapag-Lloyda, nemški milijarder Klaus-Michael Kühne, je v letošnjem letu postal tudi največji delni lastnik letalskega prevoznika Lufthansa. V maju je francoski logistični gigant CMA CGM kupil delež v Air France-KLM, Mediterranean Shipping Company (MSC) pa je skupaj z Lufthanso prevzel italijanskega letalskega prevoznika ITA, naslednika Alitalie.
Francoski milijarder Rodolphe Saade, čigar družina ima v lasti CMA CGM, se podaja tudi v medijske vode. Nedavno je prevzel regionalni časnik La Provence iz domačega Marseilla, v torkovem intervjuju na francoskem radiu pa je izrazil željo po dodatnih nakupih na tem področju.
Bloomberg
Slovenska logistika na udaru energetske krize
Tudi pri nas se zaradi ohlajanja gospodarske aktivnosti niža povpraševanje tako po tovornem ladijskem kot tudi cestnem prometu, kar vpliva na poslovanje slovenskih logistov in špediterjev. V tretjem četrtletju naj bi število stečajev logističnih podjetij po podatkih Sursa poskočilo za skoraj 80 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.
V slovenski logistiki se je dobro delalo do meseca ali dveh nazaj, pravi Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ter lastnik podjetja Pišek & HSF Logistics. Pandemija po njegovem mnenju ni resneje ogrozila poslovanja logističnih podjetij, medtem ko trenutna energetska in geopolitična kriza predstavlja večji izziv.
Povečano število stečajev Pišek pripisuje predvsem nelojalni konkurenci, tj. podjetjem, ki so skušala poslovati pod realnimi tržnimi cenami, pa jim to ni uspelo.
Tudi v podjetju Cargo partner opažajo nedaven obrat gospodarskega razpoloženja. "Gospodarska klima v prvih treh četrtletjih leta 2022 je bila ugodna, v oktobru pa se je začel trend obračati nekoliko navzdol, zato smo glede napovedi za naprej zelo previdni," nam je zaupal direktor podjetja Viktor Kastelic. Je pa še prezgodaj, da bi govorili o recesiji, dodaja.
lastni arhiv
"Ni ga junaka, ki bi lahko napovedal, kam bo šla cena," je še dejal Pišek, ki se pri tem sklicuje na nestabilnost in nepredvidljivost svetovnega gospodarstva v luči rusko-ukrajinske vojne. V mnogih sektorjih gospodarstva se investicije ustavljajo, dodaja.
"Glede na trenutno povpraševanje popravkov cen navzgor ne pričakujemo vsaj do kitajskega novega leta. Kje se bodo cene ustalile, pa je v tem trenutku nemogoče napovedati," pravi tudi Kastelic.
.webp){kind=icon}
