Rekordno dolg izpad interneta v Iranu močno prizadeva zasebna podjetja, lastniki in predstavniki industrije pa opozarjajo, da bi lahko privedel do množičnih odpuščanj in zapiranja podjetij.
Islamska republika je uvedla stroge internetne omejitve, potem ko sta Izrael in ZDA konec februarja sprožila vojno proti državi, pri čemer je bil spletni dostop blokiran že med vsedržavnimi protesti prejšnji mesec. Ta poteza je tujemu svetu zakrinkala silovito zatiranje protestov, v katerem je bilo ubitih na tisoče civilistov.
Izpad, ki traja že več kot 70 dni, po besedah globalnega spletnega opazovalca Netblocks predstavlja "najdlje zabeležen nacionalni internetni izpad v povezani družbi". Netblocks ocenjuje, da so omejitve iransko gospodarstvo stale več kot 2,6 milijarde dolarjev.
"Val odpuščanj, gospodarski šok in recesija, ki ju zdaj doživljamo, sta posledici predvsem digitalnega obleganja in ne bomb," je dejal Amir, lastnik teheranske oblačilne firme, ki zaposluje med 50 in 60 ljudi. Svojega priimka ni hotel razkriti, saj gre po njegovih besedah za občutljivo zadevo, poleg tega pa se boji, da bi ga oblasti vzele na piko.
Vodilni finančni časopis Irana Donja-e Ektesad je škodo primerjal s "tihim potresom", ki ubija gospodarstvo v enaki meri kot ameriške in izraelske bombe. Skupne stroške za iransko gospodarstvo ocenjuje na več kot štiri kvadrilijonov rialov, kar je po cenah na prostem trgu enakovredno skoraj 2,5 milijarde dolarjev.
"Posledice so ogromne, ne le za iransko digitalno gospodarstvo, temveč tudi širše, vključno z neformalnimi segmenti gospodarstva, neodvisno trgovino in poslom na črno," je v intervjuju povedal Alp Toker, ustanovitelj Netblocksa.
Iran od takrat, ko je ameriški predsednik Donald Trump v svojem prvem mandatu uvedel politiko strogih sankcij — s katero je skušal Islamsko republiko prisiliti v popuščanje glede njene jedrske, zunanje in notranje politike — pretresa vrsta gospodarskih kriz. Velik padec riala je sprožil nedavne proteste, kasnejša skoraj popolna prepoved interneta pa je povsem prevrnila življenja ljudi: prizadela je delo in izobraževanje ter izolirala 90 milijonov ljudi, pri čemer stopnja razširjenosti pametnih telefonov znaša 134 odstotkov.
Zahra Behruz Azar, iranska podpredsednica za ženske zadeve, je prejšnji teden opozorila, da izpad interneta nesorazmerno prizadeva ženske, saj te predstavljajo večino samozaposlenih in lastnikov malih podjetij, ki se za prodajo blaga in storitev zanašajo na platforme za e-trgovino in družbena omrežja.
Višji član Iransko-teheranske gospodarske, industrijske, rudniške in kmetijske zbornice je dejal, da prepoved povzroča "ogromen" val brezposelnosti, pri čemer pa ni navedel konkretnih številk. Predstavniki industrije so prejšnji mesec opozorili, da izpad iranska podjetja stane med 30 in 40 milijoni dolarjev na dan.
Bloomberg
"Huda škoda"
Amir, podjetnik v oblačilni industriji, se pri prodaji in trženju zanaša na platforme družbenih medijev, kot je Instagram, in uspeh svoje znamke pripisuje prav tej platformi ter njeni izjemni priljubljenosti v Iranu.
"Posledice internetnega izpada so zelo, zelo velike," je dejal. "Zaprtih je bilo skoraj 80 do 90 odstotkov naših trženjskih kanalov. Obisk naše spletne strani je močno upadel. Instagram je bil naš največji trženjski kanal, vendar od januarskega upora ni bil več aktiven."
Dodal je, da je pošiljanje promocijskih sporočil prek državnega mobilnega omrežja vse težje, spletna stran njegovega podjetja pa je bila za nekaj dni nedosegljiva, potem ko so letalski napadi poškodovali podatkovni center, v katerem je bil nameščen njen strežnik.
Iranski uporabniki interneta živijo z internetnimi omejitvami že leta, navidezna zasebna omrežja (VPN), ki jih uporabljajo za obvod prepovedi, pa so razširjena po vsem prebivalstvu, vključno z vladnimi uradniki. Državne institucije spodbujajo uporabo tako imenovanih uradnih VPN-jev, da bi nadomestile tiste, ki so preneseni s strežnikov zunaj države.
Prepovedi priljubljenih platform družbenih medijev, kot so Facebook, Twitter in YouTube, so v veljavi od ponovne izvolitve okornega populista Mahmuda Ahmadinedžada leta 2009, ki je sprožila množične proteste, katere so varnostne sile nasilno zadušile. Omejitve so bile uvedene tudi za aplikacije, kot so WhatsApp, Instagram in Telegram, zlasti v nemirnih časih ali med krizami, kot je trenutna vojna.
Med sedanjim izpadom imajo Iranci po podatkih Filter Watch — skupine za raziskavo in analizo internetnih pravic s poudarkom na Iranu — dostop le do nekaterih državnih spletnih mest in nujnih storitev v okviru domačega internetnega omrežja, poznanega kot Nacionalno informacijsko omrežje.
Internet Pro
Vlada je prejšnji teden, v odgovor na skrbi glede gospodarskih posledic izpada, uvedla Internet Pro — državno upravljano shemo, ki prek tako imenovanih belih SIM-kartic in postopka preverjanja identitete omogoča dostop podjetjem, firmam in tehnološkim strokovnjakom. Kritiki opozarjajo, da ta shema spodkopava zasebnost in osebno varnost.
Amin, ki se pri programski hiši ukvarja z umetno inteligenco, pravi, da se je njegovo delo drastično upočasnilo in mestoma povsem zastalo, kar ima neposredne posledice za njegove osebne razmere in plačo.
"To je hkrati finančna izguba za podjetje in neposredno prizadene zaposlene; od znižanj plač do odpuščanj in zamud pri izplačilih," je povedal prek sporočilne aplikacije z VPN-jem. "To ni zgolj tehnični problem — neposredno se je spremenil v finančno škodo."
Amin je pojasnil, da je nabor poklicnih sektorjev, ki so upravičeni do programa Internet Pro, omejen in zahteva posebna dokazila, zato verjetno sam ne bo izpolnjeval pogojev. Poleg tega so SIM-kartice po ceni do 150 milijonov rialov oziroma okoli 100 dolarjev za mnoge preveč drage.
Iranska restriktivna internetna politika je povzročila, da se ljudje vse pogosteje zatekajo k alternativam, ki so dejansko v lasti države ali delujejo z njenim dovoljenjem. Med njimi so sporočilne aplikacije, kot je Bale — bančna aplikacija, ki jo je razvila Bank Melli, ena največjih državnih bank v Iranu — in Soroush Plus, ki je v končni lasti nacionalne medijske družbe.
Bloomberg
"Spodbujanje uporabe nacionalnih aplikacij ni značilno samo za Iran, toda način, kako to počne Iran — z zatiranjem vseh alternativ — ustvarja prostor za ranljivosti na področju digitalne varnosti," je povedal Toker iz Netblocksa. "Ustvarja vrzel zaupanja in ima zaviralni učinek ne le na svobodo govora, temveč tudi na poslovno dejavnost in zmožnost ljudi, da uspevajo v spletu."
Iranske sporočilne aplikacije nimajo šifriranja od konca do konca, operaterji in oblasti pa imajo po Tokrovih besedah dostop do vsebine uporabnikov, vključujoč sporočila, lokacijo, dnevnike lokacij in zgodovino, ki sega potencialno leta nazaj.
V začetku tega tedna je direktor aplikacije Soroush Plus — ki deluje kot dvojnik aplikacij Telegram in WhatsApp — po navedbah polu-uradne tiskovne agencije Tasnim povedal, da se je število novih uporabnikov aplikacije v dveh mesecih do 30. aprila povečalo za več kot devet milijonov.
"Mnoga podjetja prehajajo na notranje platforme, kot je Bale, ker nimajo druge izbire," je dejal Amin. "Ta trend bo dolgoročno škodil iranskemu digitalnemu gospodarstvu, ne pa mu pomagal."
.webp){kind=icon}
