Po Fedu danes o obrestnih merah odloča več centralnih bank

Po včerajšnji odločitvi ameriške centralne banke Federal Reserve, da že tretjič zapored dvigne obrestne mere za 75 bazičnih točk, danes o tem odloča še več centralnih bank po svetu, med njimi japonska, švicarska, norveška, britanska, turška, južnoafriška in brazilska.

Razen za Japonsko in Turčijo se pričakuje, da bodo banke sledile zgledu Feda in dvignile svoje obrestne mere v boju z inflacijo.

Japonska

Dan je odprla japonska centralna banka (Bank of Japan, angl.), ki je po pričakovanjih obrestne mere ohranila na nizki ravni; ključna kratkoročna obrestna mera je ostala 0,1 odstotka. Tako odločitev je napovedalo vseh 49 ekonomistov v Bloombergovi anketi.

Ob odločitvi je jen upadel na 24-letno dno v primerjavi z dolarjem, vlada pa je bila primorana intervenirati za zaščito valute, kar se je zgodilo prvič po letu 1998. Banka namerava nadaljevati z odkupom obveznic, vztrajajo tudi pri kapici na donosnost desetletne obveznice, ki so jo postavili pri 0,25 odstotka.

Guverner centralne banke Haruhiko Kuroda je večkrat poudaril, da je Japonska še daleč od normalizacije monetarne politike. Za razliko od Feda in ostalih večjih bank tako v prihodnosti vidi kvečjemu nižje, ne višje obrestne mere. Inflacija na Japonskem je v avgustu znašala tri odstotke, precej manj kot v drugih razvitih državah sveta, a vseeno več kot običajno za državo, ki se zadnja desetletja spopada s počasno gospodarsko rastjo.

Švica

Švicarska narodna banka (SNB) je danes dvignila obrestne mere za 75 bazičnih točk, kar je končalo skoraj osemletno obdobje negativnih obrestnih mer. Ključna obrestna mera sedaj znaša 0,5 odstotka. Švica s to potezo sledi Evropski centralni banki, ki je na zadnjem zasedanju v začetku septembra prav tako sprejela 0,75-odstotni dvig.

Mnogi so sicer pričakovali še višji dvig s strani švicarske banke, zato je ob novici švicarski frank doživel največji padec od leta 2015; izgubil je 1,8 odstotka v primerjavi z evrom.

Odločitev pomeni konec negativnih obrestnih mer na evropski celini; edina večja centralna banka pod ničlo je sedaj japonska.

Norveška

Norveška centralna banka (Norges Bank) je svojo ključno obrestno mero dvignila za 50 bazičnih točk, na 2,25 odstotka, kar so predvideli tudi vsi ekonomisti v Bloombergovi anketi. Obrestna mera je s tem na najvišji ravni od leta 2011, banka pa je napovedala nov dvig v novembru.

Do konca leta naj bi obrestna mera dosegla tri odstotke, do naslednjega poletja pa 3,25 odstotka. Tudi Norges Bank se namreč spopada s povišano inflacijo, ki je na 34-letnem vrhuncu.

Združeno kraljestvo

Britanska centralna banka (Bank of England, angl.) je danes sprejela drugi zaporedni dvig obrestne mere za 50 bazičnih točk. Ključna obrestna mera na Otoku sedaj stoji pri 2,25 odstotka. Odločevalci so znižali tudi napoved vrha inflacije s 13 na manj kot 11 odstotkov.

Večina ekonomistov je pričakovala tak ukrep, medtem ko so trgi dopuščali 60-odstotno možnost za 0,75-odstotni dvig. Zaostanek za ameriškim Fedom niža tudi vrednost funta v primerjavi z dolarjem; britanska valuta je na najnižji točki od leta 1985, medtem ko agresivnejši dvigi obrestnih mer preko luže privabljajo kapital k dolarju.

Od devetih članov odbora za monetarno politiko je za 0,5-odstotni dvig glasovalo pet članov, vključno z guvernerjem Andrewom Baileyjem. Trije člani so glasovali za višji dvig, en pa za nižjega.

Turčija

Turčija se je kljub rekordni inflaciji in zgodovinsko nizki liri odločila za znižanje – ne zvišanje – obrestne mere. Odbor za monetarno politiko turške centralne banke je namreč sprejel znižanje obrestne mere za en odstotek, s 13 na 12 odstotkov.

Po odločitvi je turška lira nadaljevala padec in dosegla novo dno v primerjavi z dolarjem.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan in guverner centralne banke Şahap Kavcıoğlu sledita neobičajni strategiji, ki za boj z inflacijo ne predvideva višanja obrestnih mer. Pristop je usmerjen v spodbujanje ekonomske rasti, a na račun stabilnosti cen. Posledično je letna inflacija v Turčiji presegla 80 odstotkov, lira pa je med najslabšimi valutami med državami v razvoju.

Vietnamska centralna banka je presenetila z dvigom za eno odstotno točko, Tajvan pa se je odločil za skromnejši dvig za 125 bazičnih točk. Na odločitev južnoafriške in brazilske centralne banke še čakamo.

Članek sproti dopolnjujemo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar