Britanska centralna banka (Bank of England – BoE) je na zadnjem letošnjem zasedanju monetarnega odbora dvignila ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk. S tem se upočasnjuje tempo dvigov, saj boj banke z inflacijo, ki je oktobra dosegla najvišjo stopnjo v zadnjih 40 letih, vztrajno povečuje tveganje za recesijo.
Vlagatelji in analitiki so pričakovali polodstotni dvig, s čimer je referenčna mera postavljena na 3,5 odstotka, kar je najvišje od leta 2008. Današnji dvig sledi novembrskemu dvigu za 75 bazičnih točk.
Guverner BoE Andrew Bailey je na udaru kritik, ker je pod njegovim vodstvom inflacija oktobra dosegla 11,1 odstotka, kar je več kot petkrat več od cilja dveh odstotkov. Medtem ko se je rast cen prejšnji mesec znižala na 10,7 odstotka, potrošniki še naprej trpijo zaradi najhujšega dviga življenjskih stroškov po drugi svetovni vojni. BoE napoveduje recesijo, ki bo trajala do leta 2024.
Bloomberg
BoE pri umirjanju tempa monetarne politike ni osamljena. Tudi ameriška centralna banka Federal Reserve se je v sredo odločila za polodstotni dvig po štirih dvigih za 75 bazičnih točk, Evropska centralna banka (ECB) pa naj bi se le kakšno uro za britanskimi bančniki odločila za enako umirjanje tempa.
Še vedno se obeta, da se bodo obrestne mere do avgusta zvišale na približno 4,75 odstotka. Čeprav je to precej manj od ravni okrog šestih odstotkov, ki so jo vlagatelji pričakovali septembra, še vedno predstavlja največji cikel zaostrovanja denarne politike od poznih 80. let.
"Banka se bo odločila za nadaljnje dvige v prvi polovici leta 2023, dokler inflacija ne bo pokazala manjše rasti," je za Bloomberg povedal Gurpreet Gill, makro strateg za globalne obvezniške trge pri Goldman Sachs Asset Management.
Novembrski obeti BoE so bili, da bo inflacija dosegla vrh pri 10,9 odstotka v četrtem četrtletju in padla na nič do leta 2025. Čeprav je oktobrska vrednost presegla to številko, lahko BoE trdi, da je Združeno kraljestvo zdaj že preživelo najslabše.
"Širša slika je, da se centralna banka bliža koncu svojega cikla zaostrovanja. Pričakujemo, da se bo leta 2023 preusmerila na strategijo manjših dvigov v daljšem obdobju, saj se bo fokus premaknil na raven obrestnih mer in ne na velikost dvigov," meni Dan Hanson iz Bloomberg Econonmics.
Kvantitativno zaostrovanje
Leta od svetovne finančne krize je BoE s programom t. i. kvantitativnega sproščanja spodbujala gospodarstvo z nakupi obveznic, da bi zadržala tržne obrestne mere. Zdaj te zmanjšuje s t. i. kvantitativnim zaostrovanjem.
Banka namerava v prvem letu zaostrovanja zmanjšati svoj delež v državnem dolgu Združenega kraljestva – v nekem trenutku vrednem 875 milijard funtov – za približno 80 milijard funtov. Polovico bo predstavljala aktivna prodaja, polovico pa pasivni odtok. Z začetkom novembra se je začela aktivna prodaja; do sedaj so dražbe potekale nemoteno.
BoE izvaja tudi dražbe za 19,3 milijarde funtov državnih obveznic (gilts, angl.), ki jih je banka kupila za stabilizacijo trgov po napovedi uvedbe nove fiskalne politike sedaj že nekdanje premierke Liz Truss.
Glavni ekonomist BoE Huw Pill je dejal, da banka upa, da se bo program izvajal na avtopilotu v ozadju. Toda uradniki si še vedno pridržujejo pravico do zaustavitve prodaje v času pretresov na trgu.
Pomemben dan za centralne banke
Potem ko je ameriški Fed svojo zadnjo letošnjo odločitev sprejel včeraj, so danes sledile še britanska, švicarska in norveška centralna banka. Švicarska banka je sprejela dvig obrestnih mer za 50 bazičnih točk, s čimer prav tako upočasnjuje cikel zategovanja, norveška banka pa je obrestne mere dvignila za 25 bazičnih točk, na 2,75 odstotka. V tej banki pričakujejo, da bo cikel vrh dosegel pri treh odstotkih.
S pomočjo Lize Tetley in Philipa Aldricka.
Zgodbo dopolnjujemo.
.webp){kind=icon}
