Slovenija je novembra izvozila za 5,5 milijarde evrov blaga. Na mesečni ravni se je izvoz zmanjšal za 8,2 odstotka, med tem ko se je na medletni ravni (v primerjavi z novembrom leta 2024) povečal za 0,24 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada (Surs). Vrednost izvoza v članice EU je zrasla za 1,6 odstotka, v nečlanice EU pa upadla za 1,1 odstotka.
Na drugi strani je uvoz na mesečni ravni upadel za 9,1 odstotka, na medletni ravni pa za 0,63 odstotka. Slovenija je novembra skupno izvozila za 5,8 milijarde evrov blaga. Vrednost uvoza iz članic EU je bila nižja za 0,9 odstotka, iz nečlanic pa za 0,3 odstotka.
Novembra je Slovenija tako zabeležila zunanjetrgovinski blagovni primanjkljaj v višini približno 0,3 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 94,1-odstotna. Največji primanjkljaj je Slovenija v 2025 zabeležila junija, ko je znašal 1,41 milijarde evrov. Največji presežek v 2025 je ustvarila februarja, ko je znašala 20,8 milijarde evrov.
Novembra je daleč najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije bila Švica. Uvoz iz Švice je novembra znašal 1,23 milijarde evrov. Na mesečni ravni se je uvoz zmanjšal za 16 odstotkov, v primerjavi z istim obdobjem lani pa je upadel za 7,4 odstotka. Tudi izvoz v Švico je na mesečni ravni upadel za 12,6 odstotka, med tem ko je na medletni ravni blago upadel (za 1,67 odstotka) na 1,91 milijarde evrov.
Slovenija močno povečala izvoz v Rusijo
Med izvoznimi državami se je na drugo mesto uvrstila Nemčija, kamor je bil izvoženega za 627 milijonov evrov blaga. Tretja je bila Italija, prvo peterico pa zaokrožata Hrvaška in Avstrija. Med 10 najpomembnejšimi državami, v katere Slovenja izvaža izstopa Rusija. Novembra je izvoz v sankcionirano državo na mesečni ravni poskočil za 47,8 odstotka. Na medletni ravni se je izvoz povečal za 24,5 odstotka. Šlo je za izvoz farmacevtskih surovin in preparatov, katerih je bilo izvoženih za 125 milijonov evrov (80 odstotkov celotnega izvoza v Rusijo).
Pri uvozu se je za Švico uvrstila Kitajska, od koder je Slovenija uvozila za 659 milijonov evrov blaga. Na medletni ravni se ej uvoz povečal za 46,3 odstotka, na mesečni pa je upadel za 23,2 odstotka. tretji najpomembnejši uvozni trg je novembra bila Nemčija od koder je bilo uvoženih za 614 milijonov evrov blaga. Med prvo peterico sta še Indija in Italija.
Po enajstih mesecih presežek
Vrednost blagovne menjave na ravni prvih enajstih mesecev se je zvišala. Medletno je izvoz poskočil za 17,2 odstotka na 66,7 milijarde evrov, uvoz pa je zrasel za dva odstotka na 64,9 milijarde evrov. Po enajstih mesecih je Slovenija ustvarila približno 1,7 milijarde zunanjetrgovinskega presežka. To pomeni, da je bila pokritost uvoza z izvozom 102,6-odstotna.
Vrednost zunanje trgovine s članicami EU se je pri izvozu zvišala za 1,4 odstotka in pri uvozu za 1,1 odstotka. Z nečlanicami EU se je pri izvozu povečala za 33,5 odstotka in pri uvozu za 2,8 odstotka.
''Lani smo v prvih enajstih mesecih z obema skupinama držav zaznali rast blagovne menjave, najizraziteje pri vrednosti izvoza v nečlanice EU. Pri uvozu je bila rast nižja. Na mesečni ravni so bila gibanja precej umirjena: vrednost izvoza je ostala podobna kot leta 2024, pri uvozu pa je rahlo upadla.''
.webp){kind=icon}
