Stanovanska posojila še vedno izrazito rastejo, kar nakazuje, da bodo verjetno na visokih ravneh vztrajale tudi cene nepremičnin.
Medletna rast stanovanjskih posojil se je junija nekoliko okrepila in zrasla za skoraj 12 odstotkov oziroma 97,6 milijona evrov, kar je najvišje v evrskem območju. Samo letos so banke podelile za 470 milijonov evrov stanovanjskih kreditov in vsota teh kreditov je junija znašala 7,843 milijarde evrov, je v sredo v publikaciji mesečno poslovanje bank objavila Banka Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Vasle.
Obseg potrošniških posojil je junija ostal medletno nekoliko nižji in sicer za 2,5 odstotka, medletni upad v zadnjem letu pa se postopno znižuje, medtem ko je v evrskem območju povprečna rast znašala 3,3 odstotka.
Dobiček bank nekoliko nižji
Dobiček bank pred obdavčitvijo ostaja nižji kot v primerljivem obdobju lani, kar je posledica višjih operativnih stroškov in oblikovanja neto oslabitev in rezervacij. Dobiček bank pred obdavčitvijo je bil v prvem polletju 212,5 milijona evrov, kar je medletno nižje za 15,4 odstotka.
Ob povečanju neto dohodka v bančnem sistemu je nižji dobiček predvsem posledica vnovičnega oblikovanja neto oslabitev in rezervacij, medtem ko so banke v prvem polletju lanskega leta neto sproščale oslabitve in rezervacije. Donosnost na kapital pred obdavčitvijo je bila v prvem polletju letos 8,8 odstotka, malo nižja kot v enakem obdobju lani, ko je bila 10,6 odstotka, vendar vseeno višja od povprečja držav evrskega območja.
Kapitalski položaj bančnega sistema je ostal soliden, likvidnost pa je dobra. Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani podlagi je konec prvega kvartala znašal 17,2 odstotka in je zaostajal za evrskim povprečjem, medtem ko ga je količnik CET1 s 15,7 odstotka minimalno presegel. Razlike v kapitalskih presežkih nad dodeljenimi kapitalskimi zahtevami ostajajo med bankami precejšnje, s tem pa tudi razlike v absorpcijski sposobnost negativnih učinkov ob morebitni realizaciji tveganj.
Bilančna vsota se je junija zmanjšala za 658 milijonov evrov, kar je ob hkratnem vplivu baznega učinka znatno upočasnilo njeno medletno rast. Ta se je znižala na 0,9 odstotka oziroma na najnižjo raven po februarju 2017. Med naložbami so se znatno, za 983 milijonov evrov, zmanjšala sredstva na računih pri centralni banki, ki so bila pretežno namenjena predčasnemu delnemu poplačilu obveznosti iz Evrosistema TLTRO-III pri eni od bank.
Vlog gospodinjstev za 25 milijard evrov
Povečevanje vlog nebančnega sektorja se je junija, podobno kot v predhodnih dveh mesecih, nadaljevalo zaradi visokega priliva vlog gospodinjstev, še piše v poročilu Banke Slovenije.
Obseg vlog gospodinjstev se je v prvem polletju letos povečal za 1,1 milijarde evrov in je junija znašal 25 milijard evrov. K temu je poleg sezonskega vpliva., torej izplačila regresov, morda prispevalo tudi previdnostno varčevanje gospodinjstev zaradi negotovosti ob naraščanju cen in pričakovanega vpliva na njihov finančni položaj v prihodnje, so še zapisali v poročilu Banke Slovenije.