Kaj je Sloveniji prineslo 20 let članstva v EU?

Pred 20 leti je pomlad Sloveniji prinesla dvojni razcvet. Država je najprej konec marca 2004 postala članica zveze Nato, mesec kasneje, 1. maja, pa je skupaj še z desetimi državami vstopila v Evropsko unijo. To je bila peta in največja širitev povezave tako po številu ljudi kot držav, zato je bila poimenovana veliki pok.

"Slovenija je dokazala, da je uspešno prešla iz socializma v demokracijo in tržno gospodarstvo," v retrospektivi pravi predavateljica evropske politike s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Ana Bojinović Fenko. Z vstopom v EU se je naši državi odprl večstomilijonski trg, pridobili smo finančne in razvojne prednosti, kot evropskim državljanom so se nam odprle možnosti za zaposlovanje, s skupno valuto leta 2007 se je poenostavilo poslovanje podjetij in potrošnja posameznikov, schengenski mejni režim pa je poskrbel, da so padle tudi fizične meje.

Toda vmes so Slovenijo kot članico pretresale tudi krize; od finančne in migrantske pa vse do pandemije covida in ruske invazije na Ukrajino. Kakšna je torej po 20 letih bilanca članstva naše države v elitnem evropskem klubu?

EU kot 'mana iz neba'?

"Odprtost gospodarstva, institucij in duha, tu imam v mislih neskončno inoviranje in napredek, je preprosto edina možna pot doseganja blaginje za našo državico," je 20 let članstva povzel predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Mitja Kovač. Nadaljuje, da je EU za Slovenijo "s svojim velikim trgom, institucijami, vrednotami razsvetljenstva in ekonomsko močjo kot mana iz neba", češ da je Unija "svetilnik in otok humanosti na tem divjem planetu".

Bržčas je evropsko integracijo tako ocenjevala tudi domača politična elita, ki je vstop v EU in Nato po osamosvojitvi leta 1991 opredelila kot glavna zunanjepolitična interesa. Priključitev obema integracijama so 23. marca 2003 potrdili tudi državljani na referendumih, pri čemer je bila podpora za vstop v EU z 90 odstotki plebiscitarna.

"Postali (smo) del najbolj povezanega dela Evrope," je v poslanici ob obletnici vstopa glede referendumske odločitve zapisal premier Robert Golob. Slovenija je v letih 2008 in 2021 predsedovala še Svetu Evropske unije, s čimer smo po njegovem naposled dokazali, da "znamo in zmoremo biti zaupanja vreden partner evropske družine".

Politolog in evroposlanec Klemen Grošelj poudarja, da se je Slovenija s članstvom "trdno umestila v širše evropske politične, socialne in gospodarske trende". Ob tem poudarja, da pozitivni učinki ne zbledijo niti ob vplačilih v skupni proračun EU, saj gre za "obveznost, ki prinaša očitne koristi" in kar se ne bo spremenilo tudi, ko bo Slovenija postala neto plačnica.

Bloomberg Mercury Slovenija je v evrski sistem vstopila leta 2007, kar je poenostavilo poslovanje podjetij in potrošnjo posameznikov, schengenski mejni režim pa je poskrbel, da so padle tudi fizične meje.

 

Evropska Slovenija v številkah

Podatki kažejo, da je država iz integralnega proračuna EU prejela skupaj 13,5 milijarde evrov evropskih sredstev, vanj pa je vplačala 8,7 milijarde. Neposredne gospodarske koristi za našo državo je torej za 4,8 milijarde evrov, pojasnjuje glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc.

V sedemletnem obdobju 2014–2020 je bila Slovenija upravičena do skupno 4,17 milijarde evrov. V naslednjem obdobju 2021‒2027 pa državi pripada do 11,3 milijarde evrov. Vendar je od tega za 9,2 milijarde evrov povratnih sredstev (sredstev v rednem proračunu EU, ki jih je treba sproti vplačevati v EU proračun ali posojil) in za 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev, glede razčlenitve sredstev opozarja ekonomist Jože P. Damijan.

Toda, ali je je Slovenija izkoristila evropsko mano, kakor se je izrazil Kovač? Ivanc opozarja, da je bila "povprečna razvitost Slovenije" v skupini ob vstopu "največja", kar zmanjšuje koristi članstva, saj so te "praviloma večje za države z večjim zaostankom v razvitosti". To odraža tudi rast slovenskega BDP, ki se je realno povečal za 53 odstotkov oziroma povprečno za 2,2 odstotka na leto. Če to primerjamo z državami, ki so se EU pridružile leta 2004, je bila skupaj z Madžarsko najnižja v vstopni skupini.

Smo Slovenci zato premožnejši, je državi uspelo okrepiti kupno moč? Tudi tu številke govorijo drugačno zgodbo od hvalospevov. V obdobju po vstopu je prišlo celo do slabitve kupne moči v primerjavi z drugimi članicami. Mediana razvitosti desetih držav, ki jo merimo z  BDP na prebivalca po kupni moči, kaže, da je bila Slovenija "dve tretjini nad njo, v letu 2022 pa le še za šestino", navaja Ivanc. Pod črto ekonomist meni, da so druge države bolje izkoristile svoje članstvo v EU ali pa so vodile boljšo gospodarsko politiko.

Dividende 440-milijonskega trga

Temelj evropske integracije je gospodarska konvergenca in skupni 440-milijonski trg s prostim pretokom delovne sile. Slovenija je po trgovinskih kazalnikih ta vidik članstva dobro izkoristila, na kar kažeta rast izvoza blaga in storitev. "Izvoz blaga je realno porasel za 78 odstotkov, izvoz storitev pa za 70 odstotkov," trgovinsko bilanco oriše Ivanc.

Bloomberg Z vstopom v EU se je naši državi odprl več stomilijonski trg, pridobili smo tudi finančne in razvojne prednosti ter uspešno prešli iz socializma v demokracijo in tržno gospodarstvo.

Tudi glede na uvoz smo vse bolj integrirani s skupnim trgom, saj se je realni uvoz blaga povečal za 40, storitev pa za 43 odstotkov, kažejo podatki. "Leta 2003 smo imeli z 80 milijoni evrov skromen primanjkljaj," navaja Ivanc, od leta 2009 naprej "pa le še presežek". Ta je lani s 4,2 milijarde evrov oziroma 6,7 odstotka BDP dosegel celo nov nominalni rekord, poudarja.

Slovenci zapisani evropski ideji

Kljub vsemu smo Slovenci v času članstva ohranili razmeroma visoko stopnjo zaupanja v Unijo. V uvodu omenjene krize so sicer vplivale na javno podporo, a je bila kljub temu stopnja zaupanja v EU vedno višja od zaupanja v nacionalni parlament ali vlado. Izsledki Raziskave o nacionalni in mednarodni varnosti in vojaškem poklicu javnega mnenja kažejo, da EU 'povsem zaupa' 13,7 odstotka vprašanih, 58,2 odstotka vprašanih pa ji 'zaupa'.  

Bojinović Fenko kot največjo korist za državo navaja "konsolidacijo liberalne demokracije" kot lastnega političnega sistema, ki je zaščiten pred turbulencami ob menjavi vlad in izzivih v EU ter po svetu.

Največji izzivi za Slovenijo in EU se na srednji rok prekrivajo, pravi. Navaja "spoprijemanje z učinki globalizacije na način, da se evropske države zapirajo ali zatekajo k trgovinskemu protekcionizmu". Kolega politolog in kandidat za evroposlanca Vladimir Prebilič ji prigovarja, ko pravi, da je denimo skupni evropski pravni red Poljake "ščitil pred lastno državo oziroma prejšnjo vlado, ko je ta poskušala posegati v njihove pravice".

Izzivi: gospodarstvo, (ne)enakost in skrajna desnica

V prihodnje se bo EU morala poleg gospodarskih izzivov in zagotavljanja dohodkovne ter premoženjske enakosti, kar po merjenju eurobarometra tare 57 odstotkov Evropejcev, spoprijeti še z "vprašanji migracij in varnosti", ocenjuje Bojinović Fenko. Glede zunanje politike predavateljica pravi, da je notranja konsolidacija EU v luči ruske agresije na Ukrajino "vrhunska", v primeru izraelskega vdora v Gazo pa "skrhana".

Grošelj kot glavni izziv opredeljuje preprečevanje "populističnega iliberalizma skrajne desnice", ki po njegovem mnenju ne samo zavira proces evropskega povezovanja, ampak bi lahko povzročil gospodarski zastoj ali pa celo razpad Unije.

Ivanc med izzive uvršča nadaljnjo poenotenje trga, saj nacionalne zakonodaje "še vedno niso poenotene", kar podjetjem "onemogoča izrabo koristi skupnega evropskega trga". Toda boljše alternative od članstva Slovenija "nikoli ni imela in bo tako tudi zelo verjetno ostalo". Temu pogledu se pridružuje tudi Kovač, ki pravi, da je EU "navkljub vsem težavam, neučinkovitostim in institucionalnim napakam nekaj najboljšega, kar se nam je lahko zgodilo v naši zgodovini".