V Kostanjevici na Krasu že več dni besni požar. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je za Odmeve povedal, da gre za največji požar v zgodovini Slovenije. Zgorelo je že 1.900 hektarjev površin. ''Gospodarske škode še ni mogoče ocenjevati,'' so nam povedali na Severnoprimorski gospodarski zbornici. Za zdaj požar še ni zajel proizvodnje ali podjetij, prizadete so predvsem gozdnate površine.
Kako je požar in evakuacijo doživela Gaja Humar, 25-letna domačinka iz Brestovice pri Komnu, ki se nahaja tik ob italijanski meji, smo pisali včeraj. V požaru so izgubili dve njivi s sivko in zelišči, zgoreli so tudi kmetijski objekti. "Na srečo to ni bil naš glavni vir dohodkov, ne morem si namreč niti predstavljati, kako se počutijo tisti, ki so ga na tak način izgubili," nam je povedala Gaja.
Kaj počnejo v zavarovalnicah? Ali so cenilci že na terenu? Koliko poslovnih objektov in hiš je bilo v požaru poškodovanih? Kakšna je ocena škode?
Preberi še
Pričevanje domačinke: Ogenj in evakuacija prišla nenadoma
Gasilci so zaslužni za rešitev hiše pred zublji, pravi vaščanka iz Brestovice pri Komnu, možnost evakuacije obstaja tudi danes.
21.07.2022
Na Krasu so gorele hiše, škode še ni mogoče oceniti
Poleg požara na meji s Slovenijo se je požar razširil tudi v Toskani, evakuiranih okrog 500 ljudi.
20.07.2022
V Zavarovalnici Triglav škode še ne morejo ocenjevati. ''Pri obsežnih požarih na Krasu položaj trenutno še ni primeren za ocenjevanje škode na terenu, saj je požar še tako dinamičen, da se njegova intenziteta in smer lahko spreminjata,'' pravijo. ''Prav tako je območje po zadnjih podatkih še zavarovano in dostopno zlasti intervencijskim službam.''
V zadnjih letih več škode povzročila toča in poplave
V zadnjih letih niso beležili obsežnejše škode zaradi hudih požarov, ki se pojavljajo pretežno v naravi in prizadenejo večje naravne površine. ''Gasilci so v večini tovrstnih primerov, ki smo jih lahko tudi spremljali, uspešno omejili ogenj ter preprečili širjenje požara na bivalne in poslovne objekte. V zadnjih letih so bili sicer pogostejši drugi naravni dogodki, ki so povzročili večjo škodo, kot so toča, vihar in poplave.''
Kako se zavarovalnice pripravijo na nepričakovane primere suše? Se rezervacije za ta namen iz leta v leto povečujejo? ''Suša je nevarnost oziroma naravna nesreča, ki v Sloveniji ni vključena v nabor nevarnosti, ki so sofinancirane v sistemu kmetijskih zavarovanj (kot so toča, požar, strela, spomladanski mraz, vihar in poplava). To pomeni, da je povračilo škod zaradi suše po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč v domeni države,'' pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav.
Za zavarovanje suše so pred dvema letoma oblikovali poseben produkt: ''Namenjen je predvsem poljedelskim kmetijskim kulturam s časom spravila v jesenskem času (koruza, buče, soja, sončnice, tudi travinje), in sicer zlasti za tista območja, kjer namakanje trenutno (še) ni možno. Gre za indeksno zavarovanje za nevarnost suše, ki bazira na satelitskih meritvah vlage v tleh.''
Večina slovenskih kmetov ni ustrezno zaščitena za primer suše
''Tako določena kmetijska podjetja kot tudi posamezni kmetovalci se potencialne nevarnosti suše zavedajo in glede na možne vodne vire aktivno delajo na preventivi, torej na vzpostavitvi namakalnih sistemov. Večina kmetovalcev v Sloveniji pa za primere tovrstne škode ni ustrezno zaščitena."
Kako so podjetja in posamezniki zavarovani v primeru nezgod
''Ker požar predstavlja temeljno nevarnost, zavarovanje pred požarom zagotavljamo vsem, ki imajo pri naši zavarovalnici sklenjeno zavarovanje doma,'' so zapisali v Zavarovalnici Triglav. ''V izjemnih primerih, ko zavarovanja doma ni mogoče skleniti, je na voljo požarno zavarovanje. Tako eno kot drugo zavarovanje ne krijeta le posledic požara, pač pa tudi uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi širšega nabora osnovnih nevarnosti (požara, strele, eksplozije, viharja, toče, udarca zavarovančevega motornega vozila, padca letala, manifestacij in demonstracij).''
Z leti beležijo trend rasti zavarovanj tako pri posameznikih kot pri podjetjih. ''Vse več posameznikov se odloča tudi za zavarovanje doma. Vendar je kljub temu na trgu še vedno veliko nezavarovanih objektov, tudi za osnovne rizike, kot je na primer požar.''
O deležu nezavarovanih objektov v Zavarovalnici Triglav težko govorijo. Kot pravijo, so razlogi potrošnikov za takšno odločitev različni. ''Izhajajo lahko iz morebitnih preteklih slabih izkušenj, nepoznavanja zavarovanj, finančnih zmožnosti itn.'' Dodajajo pa, da je bistveno ugodneje, če svojo nepremičnino zavarujemo, kot pa sami krijemo odpravo škode morebitnih nesreč, na primer požara. ''Finančna škoda je namreč lahko v takih primerih zelo velika.''
V Zavarovalnici Sava z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj požarov v letošnjem letu, ko so se tudi v Sloveniji pojavili požari na velikih območjih. ''Cenilci Zavarovalnice Sava še niso na terenu, saj je v tem trenutku pomembno reševanje požarne ogroženosti in cenitve v tem trenutku niso možne. Vse, ki so utrpeli škodo v požaru, prosimo, da jo prijavijo na spletu (Prijava škode) ali na brezplačni telefonski številki 080 19 20.''
Cenitve opravljajo z droni
''V Zavarovalnici Sava smo glede na pričakovane ekstremne vremenske razmere, kamor ob suši, ki ima za posledico požare, spadajo predvsem neurja s točo, pripravljeni tako, da smo v letošnjem letu pričeli z uporabo t. i. toča skenerja in cenitvami z droni.'' Tako lajšajo in krajšajo cenitev škode in prihranijo čas stranki, ob tem pa je tovrstna ocenitev škode tudi bolj natančna. ''Tako si ob nastali škodi na objektih cenilci pomagajo s preletom drona, s katerim posnamejo fotografije in videe, ki jih nato analizirajo, ocenitev škode na vozilu pa opravijo s tako imenovanim 'toča skenerjem'.''
Mirijo, da so podjetja in posamezniki primerno zavarovani v primeru takšnih nezgod. ''Zavarovanje v primeru požara spada med osnovne zavarovalne rizike in je vključeno v osnovno zavarovanje nepremičnin in opreme,'' še pišejo v Zavarovalnici Sava.