Iz danes objavljenega poročila Banke Slovenije o stanju mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci je razvidno, da se je v letu 2023 tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,8 milijard evrov, kar je znatno izboljšanje v primerjavi z 0,6 milijardami primanjkljaja v letu 2022.
Na izboljšanje salda tekočega računa je najbolj vplivala blagovna menjava, ki je v prvi polovici leta 2023 iz izrazitega primanjkljaja prešla v presežek, in sicer za 2,6 milijarde evrov. Vseeno je v drugem polletju ta ponovno upadel in se prevesil v rahel primanjkljaj, predvsem zaradi krčenja izvoza, navaja Banka Slovenije.
Preberi še
Popravek: Koliko vlog so Slovenci pravzaprav imeli na bankah
Banka Slovenije poroča o več različnih podatkih o vlogah. Pretekli teden smo v naši analizi uporabili napačne podatke, so nas opozorili.
13.02.2024
Kaj so v drugi polovici leta Slovenci počeli s svojim denarjem?
Vloge na vpogled slovenskih bank so v 2023 upadle za 588 milijonov evrov, kar je rekordna vsota in prvi upad po letu 2008.
07.02.2024
Veselica slovenskih bank v številkah
Veselico je malce pokvarila obdavčitev bilančnih dobičkov.
02.02.2024
Kako so višje depozitne obrestne mere spodbudile premik vlog Slovencev
Hitrost spreminjanja strukture ročnosti vlog je bila med bankami različna.
31.01.2024
Banka Slovenije: Slovensko in evropsko gospodarstvo skrbijo razmere na ciljnih trgih
Gospodarska rast v zadnjem lanskem četrtletju lani 'okoli enoodstotna'.
29.01.2024
Padec uvoza blaga
Na presežek blagovne menjave je najbolj vplival za 8,9 odstotka nižji uvoz blaga, deloma tudi kot posledica cenovnih gibanj, medtem ko se je izvoz blaga zmanjšal za 3,1 odstotka. Med letom je bil opazen prelom medletne rasti izvoza iz prvega polletja, ko je ta še znašala tri odstotke, v 9,1-odstotno krčenje v drugem polletju. Uvoz se je sicer nekoliko krčil v obeh polletjih. V prvi polovici leta se je znižal za 4,1 odstotka, v drugi pa za 13,5 odstotka.
Evropski trg predstavlja okoli tri četrtine tokov domačega izvoza in uvoza; lani se je za 52 odstotkov najbolj zmanjšal izvoz v zahodno sosedo Italijo. Uvoz iz EU je predstavljal 77,4 odstotka celotnega uvoza. S 57 odstotki je izstopalo zmanjšanje uvoza iz Avstrije in Italije, izstopal je še za milijardo evrov večji presežek z Rusijo, in sicer kot posledica zmanjšanja uvoza za 1,1 milijarde evrov.
Storitvena menjava navzgor
Presežek storitvene menjave je v letu 2023 znašal 3,8 milijarde evrov, kar je 8,8 odstotka več kot leta 2022. Izvoz vseh storitev se je povečal za šest odstotkov, uvoz pa za 4,7 odstotka. Najvišji pozitivni saldo so v obeh letih dosegle transportne storitve. V letu 2023 je ta znašal 1,7 milijarde evrov, kar je okoli 11 odstotkov več kot leto prej. Večina transportnih storitev je povezana s prevozom blaga.
Drugi najvišji pozitivni saldo 1,1 milijarde evrov so lani dosegle storitve potovanj, na tretjem mestu pa so gradbene storitve. Višina presežka zadnjih v letu 2023 znašala 0,6 milijarde evrov kar je posledica višjega izvoza teh storitev. Te so bile za petino večje kot v predhodnem letu.
Kapitalski in finančni račun
V zadnjih dvanajstih mesecih salda tekočega in kapitalskega računa skupaj izkazujeta 2,6 milijard evrov neto financiranja tujine. Decembra 2023 je kapitalski račun skoraj izravnan, finančni račun pa izkazuje primanjkljaj v znesku 0,3 milijarde evrov, navaja Banka Slovenije. V tem mesecu je imel finančni račun 0,4 milijarde evrov neto prilivov iz komercialnih kreditov in predujmov in 0,1 milijarde evrov neto prilivov iz neposrednih naložb ter gotovine in vlog.
Največ odlivov je bilo v mesecu decembru 2023 v obliki naložb v posojila in vrednostne papirje – teh je bilo za 0,2 oziroma 0,3 milijarde evrov.
Naraščanje zunanjega dolga
Bruto zunanji dolg je decembra 2023 dosegel 57,8 milijarde evrov, kar je šest milijard evrov več v primerjavi z lanskim letom. Raven dolga je bila za 1,3 odstotka višja kot BDP, izraženega v tekočih cenah.
Neto dolg do tujine je v zadnjih treh letih naraščal; decembra je znašal minus šest milijard evrov, kar pomeni neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Država je bila do tujine neto zadolžena v višini 16,9 milijarde evrov, kar v primerjavi s predlani pomeni povečanje za 2,4 milijarde evrov. V manjši meri so neto zadolženost do tujine izkazovala tudi kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili ostali sektorji neto upniki tujine.
Raven bruto zunanjega dolga je bila decembra 2023 za 11,5 odstotka višja kot pred enim letom. Vsi sektorji so povečali zadolženost do tujine. Dolg države je znašal 22,6 milijarde evrov, kar predstavlja 39,2 odstotka celotnega dolga. Vrednost dolga nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji je predstavljala 32,9 odstotka celotnega dolga in se glede na leto prej ni bistveno spremenila, še navaja Banka Slovenije.