Banka Slovenije: Slovensko in evropsko gospodarstvo skrbijo razmere na ciljnih trgih

Iz poročila o makroekonomskih gibanjih Banke Slovenije (BS), ki ga je ta danes objavila na svojih spletnih straneh, je moč razbrati, da se je v evrskem območju se je v zadnjem lanskem četrtletju nadaljevalo ohlajanje gospodarske aktivnosti. Pri BS navajajo, da v prihodnjih mesecih pričakujejo "nadaljnje umirjanje inflacije, ki se je sicer ob koncu leta nekoliko povišala". Kar se tiče inflacijskih pritiskov, navajajo, da se ti v zadnjih mesecih "postopoma umirjajo". Vseeno pa trg dela še naprej ostaja robusten, medletna rast plač pa "ostaja visoka".

A širši evropska situacija, kot smo doslej že večkrat poročali na straneh Bloomberg Adria, ni rožnata. Kazalniki PMI so denimo ostali na podobnih ravneh kot v predhodnih mesecih, kar je posledica zlasti "šibkega tujega povpraševanja", od katerega pa je izvozno usmerjeno gospodarsko stare celine življenjsko odvisno.

 

 

BS v svojem Pregledu makroekonomskih gibanj zvezi s tem dodaja, da je umirjanje evrske inflacije decembra "pričakovano prekinil" učinek osnove; pozitivni trend pa odraža osnovna inflacija, ki se še naprej znižuje, a pri 3,4 odstotka ostaja visoka.

Gospodarska rast: skrb vzbujajoči izvozni trgi

Gospodarske razmere v Sloveniji so se v zadnjih mesecih vseeno izboljšale, ugotavlja analiza BS. Vendar kot so že večkrat omenili naših sogovorniki iz vrst gospodarstva in ekonomske stroke, tega ne moremo trditi za nekatere ključne ciljne trge, kot je denimo nemški ali avstrijski. Analitiki BS navajajo, da so se cene povpraševanja v storitvah in trgovini na drobno "rahlo" izboljšale, o razmeroma stabilnem poslovnem okolju pa poročajo tudi gradbena podjetja.

Skrbijo razmere v predelovalni dejavnosti, saj poslovanje ovirata predvsem šibko povpraševanje in negotovost. Po drugi strani zaupanje potrošnikov kaže tendenco izboljševanja. Vse to kaže, pravijo, da je bila gospodarska rast v zadnjem četrtletju lani okoli enoodstotna.

 

 

Deficit večji za 330 milijonov evrov

BS izpostavlja "geopolitična trenja in razmere v evropski industriji", saj so se proti koncu leta nadaljevala šibka gibanja v zunanji menjavi. Zaradi nižjega povpraševanja v evrskem območju se je zmanjšal nominalni blagovni izvoz, še večji pa je bil medletni padec pri uvozu. Ob tem je enoletni presežek na tekočem računu novembra pri 2,3 milijarde evrov dosegel "najvišjo raven v zadnjih dveh letih".

Kar se tiče fiskalne politike, je bil primanjkljaj bilance javnih financ lani v prvih enajstih mesecih z 1,1 milijarde medletno večji za okoli 330 milijonov evrov. Subvencije, plače in investicije so bili med glavnimi razlogi za takšno stanje javnih financ, BS pa izpostavlja še "ukrepe za blaženje energetske draginje in popoplavno obnovo".

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar