Vlada išče načine, kako zbrati denar za obnovo po katastrofalnih avgustovskih poplavah. Ocenjena škoda je že več milijard evrov. Obnove pa naj ne bi financiralo prebivalstvo ‒ že nekaj časa se omenja davek na bančne vsote bank ter začasno povečanje davka na dobiček pravnih oseb.
Predsednik vlade Robert Golob je na torkovem posvetu vodij parlamentarnih strank napovedal, da bo država denar zbrala tudi s povečanjem izplačil dividend. Omenil je povečanje izplačil dividend Slovenskega državnega holdinga (SDH) oziroma državnih podjetij na celoten bilančni dobiček. To pomeni, da bi podjetja v portfelju celoten dobiček namenila izplačilu dividend. ''Državna podjetja so tista, ki bodo pomembno prispevala k temu, da se proračunski sklad za obnovo in razvoj napolni v prihodnjem letu,'' je povedal Golob.
Kot zanimivost omenimo, da je pred tednom hrvaška vlada sprejela podobno, vendar zmernejšo odločitev. Velika hrvaška državna podjetja bodo morala 60 odstotkov dobička predhodnega leta izplačati v državni proračun, je poročala hrvaška redakcija Bloomberg Adria. Odločitev bo vplivala na 20 podjetij, v katerih ima hrvaška večinski lastniški delež.
Preberi še
V luči preiskav: Kako posluje SDH in kaj bi moral prodati?
V prvi polovici 2023 so se številke krepko izboljšale. Obseg dividend bi bil v letu 2024 lahko krepko večji.
18.10.2023
Slovenske Železnice bodo na SDH prenesle svoj delež Term Olimia
Železnice bodo 9,83 milijona evrov dobička prenesle na SDH v obliki deleža v Termah Olimia.
26.07.2023
SDH v 2022: Ob slabši donosnosti precej višji dobiček
SDH lani povečal dobiček, a zgrešil zastavljen cilj dobičkonosnosti lastniškega kapitala.
12.07.2023
Blaž Brodnjak: Dobički bank niso ekscesni, davek ni rešitev
Blaž Brodnjak je v intervjuju za srbsko redakcijo Bloomberg Adria pretekli teden povedal, da dobički bank niso pretirani. Dodal je, da so se obrestne mere za depozite že zvišale v vseh državah, v katerih poslujejo.
05.09.2023
Ukrep, ki traja pet let
Na kabinet predsednika vlade smo naslovili dodatno vprašanje, ali gre za končno odločitev in za kakšno obdobje bi ukrep veljal. Predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovskih poplavah je še v usklajevanju, so sporočili. ''Med predvidenimi viri financiranja ukrepov je vključena tudi začasna uporaba čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga,'' so zapisali v kabinetu predsednika vlade. Dodajajo, da gre za začasen ukrep, ki bi veljal pet let.
Ker so podjetja leta 2022 in 2023 poslovala dobičkonosno, bi lahko SDH po izračunu uprave prihodnje leto izplačal okoli 100 milijonov evrov dividend, ki bi bile v celoti namenjene za financiranje odprave posledic poplav in obnovo. ''Za nadaljnja štiri leta bodo v ta namen izplačane dividende SDH sledile dobičkonosnosti rednega poslovanja z upoštevanjem zagotovitve obveznih zakonskih rezerv in izplačil iz naslova denacionalizacije,'' še pojasnjujejo v kabinetu predsednika vlade. Kolikšen bo delež uporabe bilančnega dobička za izplačila dividend, niso omenili.
SDH je do zdaj zasledoval načelo, da se bilančni dobiček v višini približno polovice čistega poslovnega izida tekočega leta družbe uporabi za izplačilo dividend. Običajno predlaga, da preostali bilančni dobiček družbe praviloma ostane nerazporejen, razen če poslovodstvo družbe utemelji, zakaj je treba povečati druge rezerve iz dobička. V letu 2022 so zasledovali cilj uravnoteženosti med dividendnimi izplačili in razvojnimi potrebami družb, prihodnje leto pa se bo, kot kaže, politika spremenila.
Med največjimi podjetji v portfelju, ki izplačujejo dividende, ima država večinski lastniški delež v Zavarovalnici Triglav, SID banki, Telekomu Slovenija in Luki Koper. Med podjetji, kjer bi si država še lahko izplačala dividende, so Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), GEN energija, Slovenske železnice in Pošta Slovenije.
Za komentar smo se obrnili na uprave in druge večje delničarje. Vprašali smo jih, kaj izplačilo celotnih bilančnih dobičkov pomeni za financiranje razvoja družb in ali si slovenska podjetja, v katerih ima država lastniški delež, sploh lahko privoščijo celotno izplačilo bilančnega dobička. Članek bomo dopolnjevali z njihovimi odzivi.
Bodo dividende višje?
Napoved predsednika vlade se na prvi pogled zdi odlična novica za delničarje, ki bi si lahko že prihodnje leto obetali višje dividende. A izplačilo celotnih bilančnih dobičkov je med podjetji prej izjema kot pravilo. Vlagatelji takšna izplačilo jemljejo kot opozorilo. Delničarji, ki vlagajo v rast, imajo raje nižje stopnje izplačila dividend, ker to pomeni, da se dobiček ponovno vlaga v podjetje. S tem lahko družba financira nove naložbe ali gre v programe odkupa delnic.
Stopnja izplačil se lahko razlikuje tudi glede na panogo, v kateri podjetje posluje. Nekatere panoge so znane po večjih razmerjih izplačil. Družbe z velikimi prihodki in zanesljivim in stalnim denarnim tokom imajo običajno višjo stopnjo izplačil. Podjetja v tehnološkem sektorju pa izplačujejo manjše deleže bilančnih dobičkov, ker so v panogi pomembne velike naložbe, da bi ostala pomembna in ohranjala rast.