Rast odhodkov državnega proračuna je bila v prvih treh četrtletjih višja od rasti prihodkov, k čemur so prispevale predvsem investicije in pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize, kažejo podati ministrstva za finance.
Prihodki državnega proračuna so v prvih treh četrtletjih tekočega leta znašali 9,3 milijarde evrov ali 0,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Višina davčnih prihodkov je bila v tem obdobju sicer podobna lanski, spremenila pa se je njihova struktura. Prihodki od davka na dodano vrednost – DDV (največjega davčnega vira) so bili letos višji za slabih 140 milijonov evrov ali 3,9 odstotka, višji so bili tudi prihodki od trošarin (za 150 milijonov evrov), predvsem kot posledica višjih prihodkov od trošarin na energente na račun prilagajanja trošarin na pogonska goriva in plačil odloženih obrokov trošarin iz preteklih let.
V prvih treh četrtletjih letos pa so bili nižji prihodki iz naslova davka na dohodke pravnih oseb. Upadli so za 14 odstotkov, kar na ministrstvu za finance pripisujejo predvsem nižjim doplačilom davčnih zavezancev v letošnjem letu za 2022.
Preberi še
Predlog proračuna za 2025 čez odbor za finance v nespremenjeni obliki
Tudi obravnava sprememb proračuna za naslednje leto, ki ga bremenijo izdatki za sanacijo poplav.
23.10.2023
Fiskalni svet ne popušča: Proračunsko načrtovanje vlade pomanjkljivo
Predloženi proračunski dokumenti nakazujejo slabšanje javnofinančne slike.
16.10.2023
Odhodki so bili višji za 5,1 odstotka in so presegli 10 milijard evrov, predvsem na račun izdatkov za pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize in višjih investicijskih odhodkov. K rasti so največ prispevali tekoči transferi, predvsem rast odhodkov za subvencije kot posledica pomoči države gospodarstvu zaradi energetske krize. Na letni ravni je bilo teh več za 193 milijonov evrov, kar je sicer kar 43,7 odstotka.
Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih treh četrtletjih tako znašal 764 milijonov evrov. kar je za 444 milijonov evrov več kot enakem obdobju lani. "Razlog za to so višji odhodki državnega proračuna predvsem iz naslova pomoči podjetjem zaradi energetske krize kot tudi višjih investicij in odhodkov za plače," pojasnjujejo na ministrstvu za finance.
Prihodki občin so se v prvih treh četrtletjih medletno povečali za 4,6 odstotka, zlasti zaradi rasti prihodkov od dohodnine, odhodki pa so bili, predvsem na račun višjih transferov posameznikom in gospodinjstvom ter transferov javnim zavodom, višji za 9,2 odstotka. Občine so v tem času ustvarile primanjkljaj v višini nekaj manj kot šest milijonov evrov.
Dolg državnega proračuna se je v letošnjem tretjem četrtletju glede na prejšnje četrtletje povečal za približno eno milijardo evrov na 39,7 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 5,8 milijarde evrov. Stanje državnih poroštev se je konec tretjega četrtletja znižalo za 290 milijonov evrov glede na konec tretjega četrtletja 2022 in je znašalo 4,2 milijarde evrov.