Vlada je na današnji seji potrdila paket proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti; pri tem pa je morala v ospredje postaviti ukrepe za odpravo posledic letošnjih poplav. Proračun za prihodnje leto je državni zbor sprejel že novembra lani, a ne zadostuje za načrtovano porabo v prihodnjem letu, zato mora biti popravljen.
Finančni minister Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade ponovil, da je prednostna naloga vlade financiranje ukrepov za odpravo posledic poplav, makroekonomski obeti so tudi po svetu še vedno negotovi. Za obnovo po poplavah in pomoč prebivalstvu ter gospodarstvu bi potrebnih več milijard evrov, je dejal. S podrobnejšo oceno pa ni postregel.
Ocena skupnih odhodkov v državnem proračunu se za leto 2024 povečuje na 16,2 milijarde evrov, kar je približno 900 milijonov evrov več kot v potrjenem proračunu. Prihodki so po novem ocenjeni na 14 milijard evrov. Vlada bo predloga proračunov v potrjevanje državnemu zboru posredovala v petek.
Preberi še
Slovenija letos z rekordnimi vložki v razvoj in raziskave za obrambo
Po realiziranem proračunu Slovenija lani namenila 306 milijonov evrov za razvoj in raziskave.
21.09.2023
Slovenija izdala prvo inflacijsko obveznico, kolikšen bo znesek?
Slovenija je danes izdala prvo obveznico, indeksirano na inflacijo, v višini 100 milijonov evrov.
04.09.2023
Proračun: Vlada odgovorila fiskalnemu svetu, rebalans gre v DZ
Vlada meni, da je predlog rebalansa tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani načrtovan realno.
29.08.2023
V prihodke proračuna za leto 2024 so že vračunani: solidarnostni prispevek (160 milijonov evrov), sredstva solidarnostnega sklada iz EU (200 milijonov evrov), večji prihodki iz dohodnin (ker je vlada za eno leto zamaknila indeksiranje davčnih razredov). V to pa ni vštet davek na bilančno vsoto bank, saj zakonska podlaga za to še ni sprejeta.
Bloomberg Adria
Pri odhodkih – leta 2024 jih bo po ocenah vlade za 16,2 milijarde evrov – se je moral nominalno gledano največ sredstvom (31 milijonom evrov) odpovedati obrambni sektor. Prihodnje leto je za popoplavno varnost načrtovanih 1,1 milijarde evrov sredstev.
"Z resorji smo opravili veliko razgovorov za zaprtimi vrati, tudi neprijetnih, in vsak je razumel, da moramo rezati odhodke. A vsak možnosti za to vidi predvsem na drugih resorjih," je o krčenju stroškov po posameznih ministrstvih dejal Boštjančič. Večina vladnih resorjev je po njegovih besedah sicer razumela poziv k znižanju odhodkov. Skupno so v dveh letih nabrali za "nekaj sto milijonov evrov prihrankov".
Na vprašanje, ali predloga proračunov vsebujeta tudi postavke katere od napovedanih reform, je finančni minister dejal, da teh vnaprej ne bi napovedoval. "Kljub poplavam pa zdravstvo ostaja glavna prioriteta vlade in od tega ne bežimo," je dejal Boštjančič. Ocenil je, da je ta potrebna tudi zato, ker je financiranje zdravstva daleč od optimalnega.
O tem, ali bi država lahko razmišljala o prodaji državnega premoženja, finančni minister ni želel špekulirati. Eden od verjetnih dodatnih finančnih virov prihodnje leto pa bi bilo lahko tudi izredno izplačilo dividend v državnih podjetjih, je naštel minister.
Prevelik proračunski primanjkljaj
Proračunski primanjkljaj državnega proračuna bo prihodnje leto dosegel 2,2 milijarde evrov, kar je približno 900 milijonov evrov več kot v potrjenem proračunu. S tem so oceno deleža primanjkljaja v bruto domačem proizvodu (BDP) dvignili na 3,3 odstotka BDP. Primanjkljaj celotnega sektorja države (ki vključuje tudi pokojninsko in zdravstveno blagajno) bo dosegel 3,8 odstotka BDP, kar je eno odstotno točko več kot v sprejetem proračunu.
Ker je predviden primanjkljaj zunaj okvirov sprejetega fiskalnega pravila, bo vlada v Bruslju uveljavljala izredne okoliščine zaradi enkratnega dogodka.
Vnovični rebalans državnega proračuna bo po ocenah finančnega ministrstva verjetno potreben tudi v začetku prihodnjega leta. "Ta naravna nesreča se je zgodila v začetku avgusta, mi pa moramo do konca septembra proračun z vsemi pripadajočimi dokumenti poslati v državni zbor. Zato smo uvedli kompromis in dodali v proračun vse, kar je trenutno znano, ampak čez nekaj mesecev bodo zadeve bistveno bolj jasne," pravi Boštjančič. Pri tem bo ključen zakon o odpravi posledic poplav, ki bo v večji meri definiral ukrepe, ki se bodo odražali tako na odhodkovni kot na prihodkovni ravni.
STA
Brez usklajevanja transferjev
Vlada je danes sprejela tudi predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025. Socialni transferji za posameznike in gospodinjstva se v letu 2024 po predlogu zakona o izvrševanju proračuna ne bodo usklajevali, prav tako se ne bodo po predlogu usklajevale plače v javnem sektorju. A to bi se lahko še spremenilo, če bo vlada v pogajanju s sindikati javnega sektorja sprejela drugačen dogovor.
Vlada pri tem po neuradnih podatkih predvideva, da se bo breme bolniških odsotnosti v večjem deležu znova preneslo na delodajalce (in sicer iz zdaj veljavnih 20 dni ponovno na 30).
Predlog proračuna za leto 2025 predvideva 14,56 milijarde evrov prihodkov in 15,82 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj je načrtovan v višini 1,26 milijarde evrov, kar je 1,8 odstotka BDP.
*Dopolnjeno z izjavami finančnega ministra po celotni novici.
.webp){kind=icon}
