Umar: Medletni upad aktivnosti v izvoznih podjetjih se poglablja

"Večina razpoložljivih gospodarskih kazalnikov v Sloveniji se je julija in avgusta poslabšala," so v zadnjem ekonomskem ogledalu ugotovili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Po večmesečnem zmanjševanju sta se avgusta izvoz in uvoz blaga sicer nekoliko povečala, proizvodnja predelovalnih dejavnosti pa še naprej krčila. "Medletni padec aktivnosti v izvozno usmerjenih dejavnostih se je še poglobil, največji je ostal v energetsko intenzivnih panogah," so zapisali v poročilu.

Tudi podatki o porabi elektrike za avgust in september kažejo na opazno medletno zmanjšanje porabe elektrike, zlasti na manjšo industrijsko porabo. Poraba elektrike je bila septembra medletno manjša za 17 odstotkov. "Izpad porabe elektrike je lahko tudi delno posledica avgustovskih poplav, zaradi katerih nekatere bivalne in proizvodne/storitvene enote septembra še niso bile v ponovni uporabi," poudarjajo na Umarju. 

Upadla je tudi tekoča rast storitvene menjave, ki pa medletno ostaja visoka zaradi opaznega okrevanja menjave s turizmom povezanih storitev. Zmanjšal se je tudi prihodek v večini trgovskih panog, negativna gibanja so se po predhodnih podatkih nadaljevala tudi avgusta, ugotavljajo na Umarju.

Gospodarsko razpoloženje, ki se je poslabševalo od začetka leta, se je septembra nekoliko izboljšalo, a je ostalo razmeroma nizko. Zaupanje v večini dejavnosti je ostalo šibkejše kot pred letom in kot v obdobju pred epidemijo. "V nadaljevanju leta podjetja ne pričakujejo krepitve proizvodne aktivnosti, kar povezujemo z nezadostnim (predvsem tujim) povpraševanjem in negotovimi gospodarskimi razmerami," so zapisali v poročilu.

Gospodinjstva so trošila manj kljub realno višjim plačam

Gospodinjstva so julija in avgusta manj kot pred letom trošila za hrano, neživila, prenočitve doma in nove avtomobile. "Po podatkih o vrednosti davčno potrjenih računov je bila skupna prodaja po slabšem avgustu septembra sicer nekoliko večja," navajajo v poročilu.

Medletno manjši so v povprečju julija in avgusta ostali nakupi neživil (realno za šest odstotkov), živil, pijač in tobačnih izdelkov (realno za dva odstotka) ter število prenočitev domačih turistov v Sloveniji (za 12 odstotkov). Po rasti v preteklih četrtletjih je bila medletno manjša tudi prodaja novih osebnih avtomobilov (za tri odstotke).

Povprečna plača je bila v prvih sedmih mesecih medletno realno višja za 1,4 odstotka. "V javnem sektorju je bila rast večja kot v zasebnem, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač javnega sektorja," pojasnjujejo na Umarju.

Septembra se je nadaljevalo upadanje števila registriranih brezposelnih; povprečna bruto plača je bila julija realno višja za 3,7 odstotka, v prvih sedmih mesecih pa za 1,4 odstotka. Konec junija je bilo brezposelnih 46 tisoč oseb, kar je 11,6 odstotka manj kot pred letom.

Ob velikem pomanjkanju delovne sile je bilo medletno za petino manj dolgotrajno brezposelnih. Rast zaposlenosti je bila julija nekoliko skromnejša kot v preteklih mesecih, na kar je vplivalo predvsem umirjanje medletne rasti zaposlenosti v gradbeništvu in tudi predelovalnih dejavnostih.

Prispevek zaposlovanja tujih državljanov k rasti zaposlenosti sicer že dlje časa presega 80 odstotkov. Nadaljevalo se je zmanjševanje števila upravičencev do denarne socialne pomoči, majhno je tudi število prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost.

Zaradi manjše potrošnje tudi manj davčnih prihodkov

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih osmih mesecih letos medletno večji. Obsegal je 800 milijonov evrov, v enakem lanskem obdobju pa 388 milijonov evrov. Prihodki so se medletno zvišali za 3,5 odstotka, kar je ob rasti zaposlenosti in plač izhajalo predvsem iz okrepljene rasti prihodkov iz socialnih prispevkov in dohodnine. Okrepila se je tudi rast prihodkov iz trošarin zaradi povišanja trošarin na energente in tobačne izdelke.

Precej se je na drugi strani upočasnila rast nekaterih drugih davčnih prihodkov, zlasti iz DDV, kar je povezano z davčnimi ukrepi za blaženje posledic energetske krize in umiritvijo rasti zasebne potrošnje. "Občutno pa so se zmanjšali prihodki iz davka od dohodka pravnih oseb in prejeta sredstva iz EU ter nekateri kapitalski in transferni prihodki," so zapisali v Umarju.

Odhodki so bili medletno višji za šest odstotkov. K temu je največ prispevala rast plač in drugih prejemkov iz dela (12,2  odstotka), na katere je vplival lanski dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Višji kot pred letom so bili tudi različni transferji (subvencije in transferji posameznikom in gospodinjstvom), ki so se letos ponovno povečali zaradi ukrepov za blažitev posledic energetske draginje. Izdatki za investicije so bili medletno večji za 11,7 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar