V gospodarstvu razpoloženje slabše kot lani, med potrošniki boljše

Gospodarska aktivnost v letošnjem prvem četrtletju se je izboljšala tako v evrskem območju kot pri nas, a je ostala šibka, ugotavlja Urad za makroekonomske raziskave RS (Umar) v zadnjem ekonomskem ogledalu. Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu po njihovi oceni ostaja še vedno slabše kot v enakem lanskem obdobju, a boljše kot ob koncu lanskega leta; tudi kratkoročni gospodarski kazalniki v prvih dveh mesecih nakazujejo okrevanje – z izjemo gradbeništva so večinoma dosegli ravni izpred enega leta. 

"Ob umirjanju cenovnih gibanj se je razpoloženje izboljšalo pri potrošnikih in v storitvah. Še vedno pa je razpoloženje v gospodarstvu slabše kot pred letom, pri potrošnikih pa boljše," navaja Umar. Ob tem pa ugotavljajo, da so se v prvem trimesečju vrednosti kazalnikov konkurenčnosti izboljšale, vendar še vedno nakazujejo neugoden cenovno-konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov.

Finančni položaj najranljivejših gospodinjstev slabši kot v 2019

Po njihovi oceni se je finančni položaj gospodinjstev v povprečju prvega četrtletja ostal podoben kot v zadnjem lanskem in kot v enakem četrtletju lani. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je delež gospodinjstev s finančnimi težavami iz najnižjega dohodkovnega kvartilnega razreda zmanjšal za 1,9 odstotne točke (medletno za 1,6 odstotne točke). "K temu so med drugim prispevali januarski dvig minimalne plače, redna uskladitev pokojnin, nadaljnje postopno umirjanje inflacije in gibanja na trgu dela (višja zaposlenost in plače)," ocenjujejo na Umarju. 

Kljub izboljšanju pa je finančni položaj gospodinjstev iz spodnjih dveh dohodkovnih kvartilnih razredov v povprečju prvega četrtletja nekoliko slabši kot v povprečju leta 2019. Gospodinjstva s finančnimi težavami so svoje finančne potrebe še naprej v večji meri premoščala s porabo svojih prihrankov, pišejo na Umarju. Tako se je za 2,8 odstotka zmanjšal obseg vlog čez noč.

Realni blagovni izvoz in uvoz sta se februarja nadalje tekoče sicer zmanjšala, v prvih dveh mesecih pa je bil izvoz po lanskem upadu večji, uvoz pa je ostal manjši kot v enakem lanskem obdobju. "Storitvena menjava je bila januarja na ravni izpred enega leta. Zlasti menjavo transportnih storitev, ki je medletno opazno upadla, še naprej pomembno zaznamuje skromna gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah," opažajo na Umarju.

Rast števila delovno aktivnih na račun tujcev

Rast števila delovno aktivnih se je v začetku leta nadaljevala, prav tako upadanje števila brezposelnih. Ob tem se je povprečna bruto plača januarja ob nižji inflaciji in dvigu minimalne plače medletno realno povečala bolj kot v predhodnih mesecih.

Povečanje števila delovno aktivnih je bilo januarja ob metodološki spremembi nekoliko višje kot v predhodnih mesecih. Rast je izhajala iz večjega števila delovno aktivnih tujih državljanov, med dejavnostmi so izstopale gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. "Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec marca medletno za 14,9 odstotka manj dolgotrajno brezposelnih (torej brezposelnih nad enim letom) in za desetino manj brezposelnih, starejših od 50 let," pravijo na Umarju.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila marca medletno višja za tri odstotke. Upočasnila se je v vseh treh glavnih trgovskih panogah, pri čemer je medletna rast prodaje v trgovini na drobno ostala razmeroma visoka (šest odstotkov), na kar je vplivala tudi razporeditev velikonočnih praznikov (in nakupov pred njimi), ki so bili letos en teden prej kot lani. 

Evrsko gospodarstvo naj bi postopno okrevalo

Napoved gospodarske rasti Evropske centralne banke (ECB), ki jo sicer spremlja velika negotovost, povezana z razvojem konflikta na Bližnjem vzhodu, znaša za evrsko območje za letos 0,6 odstotka, v 2025 pa 1,5 odstotka. ECB v marčevski napovedi predvideva postopno krepitev gospodarske rasti v nadaljevanju leta.

Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI), ki se od konca lanskega leta zvišuje, je marca prvič po lanskem maju prešla iz območja krčenja v območje rasti aktivnosti. K rasti je z najvišjo vrednostjo v zadnjih devetih mesecih prispeval kazalnik za storitve, kazalnik za predelovalne dejavnosti pa z najnižjo vrednostjo v zadnjih treh mesecih nakazuje nadaljnje krčenje aktivnosti v tem segmentu.

Vrednost kazalnika gospodarske klime (ESI) za evrsko območje, ki je od sredine leta 2022 pod dolgoletnim povprečjem, se je po februarskem znižanju marca zvišala, zaupanje se je izboljšalo v večini dejavnosti in med potrošniki. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo marca gospodarsko razpoloženje slabše, zaupanje je bilo precej nižje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, višje pa le med potrošniki.