Slovenski indeks nabavnih menedžerjev, ki ga meri Združenje nabavnikov Slovenije (ZNS), je septembra zrasel s 25,2 na 41,4 točke. To kljub temu pomeni, da aktivnost v predelovalni dejavnosti še naprej upada, vrednost pa ostaja krepko v območju krčenja. Vrednost nad 50 namreč označuje širjenje, pod 50 pa krčenje. Avgusta je bil indeks najnižji, odkar ga merijo (če ne upoštevamo pandemije).
Indeks proizvodnih aktivnosti je septembra zrasel s 17 na 39,5 točke, indeks novih naročil pa z 19,6 na 44,1 točke. Že peti zaporedni mesec podjetja poročajo o zmanjševanju števila zaposlenih. Indeks je septembra zrasel s 34,5 na 40,2 točke. Kot opažajo v ZNS, je tudi indeks zalog končnih izdelkov že peti mesec zapored pod vrednostjo 50 točk in znaša 33 točk. Tudi dobavni roki se še naprej skrajšujejo, septembra so se skrajšali še 18. zaporedni mesec. Indeks dobavnih rokov je septembra upadel s 37,8 na 31,5 točke.
Ponovno je zrasel indeks zalog repromateriala: z 48,6 na 54,9 točke. To pomeni, da podjetja znova kopičijo zaloge materiala. Tudi nabavne cene so prekinile enajstmesečno gibanje pod vrednostjo 50 točk in zrasle s 41,6 na 50,4 točke.
Preberi še
Japonska industrijska proizvodnja še naprej upada
Japonska industrijska proizvodnja se ohlaja, neproizvodna panoga pa cveti.
02.10.2023
Indeks PMI evroobmočja kaže, da se gospodarstvo krči
Aktivnost zasebnega sektorja v euroobmočju se je septembra še naprej zmanjševala, kar nakazuje možnost, da se je gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo.
22.09.2023
Temačni september: Ali mit o najslabšem mesecu za borze še drži?
Finančniki priznavajo, da 'učinek septembra' obstaja. Drugače pa je z odgovorom, ali je mogoče to 'pravilo', da cene delnic septembra padejo, vgraditi v trgovalne strategije.
02.10.2023
Stanje v evrskem območju nič boljše
Proizvodni PMI evrskega območja je bil septembra pri 43,4 točke, kar pomeni, da ostaja v območju krčenja. Malenkostno je zrasel na 43,5 točke in je že 15. mesec pod mejo 50 točk, kažejo danes objavljeni podatki.
Proizvodni PMI v evrskem območju je bil v celotnem tretjem četrtletju krepko pod vrednostjo 50, zato v S&P Global ocenjujejo, da se je recesija v proizvodnji v tem obdobju nadaljevala, stanje pa se ne bo začelo izboljševati do novega leta. Znaki kažejo, da je doseženo dno cikla skladiščenja. Po raziskavi PMI se zaloge kupljenega blaga zmanjšujejo že od začetka letošnjega leta, vendar se indeks zadnjih pet mesecev giblje okoli 45. To je zaznamovalo dno med upočasnitvijo, ki se je zgodila tik pred pandemijo.
Z izjemo velike recesije v letih 2008 in 2009 se proizvodne cene še nikoli niso zniževale hitreje od trenutnega trimesečnega povprečja. Podobno opažajo tudi pri cenah vhodnih surovin, ki so padale skoraj tako hitro kot takrat, ko so cene nafte dosegle dno v poznih devetdesetih in med pokom mehurčka .com leta 2001. Glede na to, da so upadi teh razsežnosti redki, se jim zdi odboj verjeten.
Tudi kompozitni PMI je znova pod mejo 50 točk pri 47,1 točke, avgusta je bil 46,7 točke. Indeks kaže tudi na nadaljnje upadanje v storitvenih dejavnostih, kjer je sicer malenkost zrasel – s 46,7 na 48,4 točke.
"Vse kaže na verjetnost, da se bodo kazalniki v tretji četrtini leta še poslabšali, predvsem zaradi padca naročil ter zmanjšanja števila zaposlenih," ocenjujejo v ZNS.
Tudi nemški proizvodni PMI ostaja v območju krčenja in je znašal 39,8 točke, medtem ko je bil avgusta 39,1 točke. S tem je prav tako kot evropski indeks že 15 mesecev zapored pod mejo 50 točk. Pod to mejo je tudi storitveni PMI, ki je pri 49,8 točke.
Indeksi kažejo zelo jasna znamenja recesije
Gibanje indeksa predelovalne dejavnosti kaže, da se gospodarska aktivnost še vedno vztrajno ohlaja, predvsem zaradi pomanjkanja novih naročil in posledično zmanjševanja števila zaposlenih tako v predelovalni kot storitveni dejavnosti. Trend padanja nabavnih cen se je očitno umiril, a se še vedno skrajšujejo dobavni roki surovin. Izračun PMI in vsi podindeksi še vedno kažejo zelo jasna znamenja recesije, ki se bo v tretjem četrtletju le še dodatno poglabljala, so sklenili v ZNS.