.webp){kind=icon}
Plače v Združenem kraljestvu so v drugem četrtletju rasle z rekordno hitrostjo, kar je znak vztrajne inflacije, medtem ko se trg dela že ohlaja zaradi visokih obrestnih mer.
Povprečni prihodki brez bonusov so se v treh mesecih od maja do julija povečali za 7,8 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani in s tem izenačili najhitrejšo rast odkar se meri ta kazalnik, so sporočili iz državnega statističnega urada (Office of National Statistics).
Močna rast, ki so jo sicer napovedovali ekonomisti v anketi Bloomberga, prihaja kljub znakom, da visoki stroški zadolževanja večajo brezposelnost. Ta je v juliju narasla že tretji mesec zapored in znašala 4,3 odstotke.
Britanska centralna banka (Bank of England - BoE) se proti povišani inflaciji, ki naj bi se po napovedih BoE avgusta znova vzpela na 7,1 odstotka, bori z visokimi obrestnimi merami, ki zavirajo gospodarsko aktivnost. Na septembrskem zasedanju analitiki pričakujejo 15. zaporedni dvig ključne obrestne mere, in sicer za 25 bazičnih točk na 5,5 odstotka, s 50-odstotno verjetnostjo napovedujejo tudi nadaljnje dvige v tem letu.
Monetarni odbor banke je razdeljen o nadaljnjih ukrepih proti inflaciji, piše Bloomberg. Guverner banke Andrew Bailey je nakazal, da se BoE bliža koncu najhitrejše serije dvigov obrestnih mer v več kot treh desetletjih, članica odbora Catherine Mann pa je v ponedeljek uradnike pozvala, naj "ostanejo previdni in dodatno zaostrijo", da bi preprečili nadaljnjo rast inflacije.
Delavci, po drugi strani, se proti visokim življenjskim stroškom zaradi inflacije borijo z zahtevami po višjih plačah, kar jim zaradi akutnega pomanjkanja delovne sile v mnogih panogah tudi uspeva. Pri BoE pričakujejo, da bo brezposelnost dosegla pet odstotkov do leta 2026, pri 4,25 odstotka pa naj bi bil trg dela dovolj ohlajen, da se umiri tudi rast plač. Analitiki pri Bloomberg Economics menijo, da bo za umiritev rasti plač potrebna višja stopnja brezposelnosti.
Bloomberg
Visoka rast plač predstavlja težavo tudi za ministra za finance Jeremyja Hunta, ki poskuša ustvariti prostor za znižanje davkov pred volitvami naslednje leto. Vlada premiera Rishija Sunaka se je namreč zavezala k dvigu državne pokojnine v skladu z z najvišjim izmed treh kazalnikov: rastjo plač, inflacijo ali 2,5 odstotka.
