Slovenska podjetja še povečala gore denarja, na katerih sedijo

Slovenci privarčevani denar najraje hranijo na bančnem računu v obliki vlog na vpogled. Konec junija so imela slovenska gospodinjstva rekordnih 26,38 milijarde evrov vlog. Podatki Banke Slovenije kažejo, da so vloge podjetij od decembra upadle za okoli 340 milijonov evrov na 9,37 milijarde evrov.

Kakšno je stanje pri največjih slovenskih podjetjih? Kakšni so razlogi za kopičenje denarja? Bi vlagatelji morali biti zaskrbljeni nad takšnim dogajanjem?

 

Krka z več kot pol milijarde denarnih sredstev

Skupina Krka je v letu 2022 denarna sredstva več kot potrojila. Ob koncu leta je imela novomeška skupina na računih 159,8, ob koncu leta 2022 pa že 518,9 milijona evrov denarnih sredstev. Kot so nam pojasnili lani, ima skupina presežna denarna sredstva naložena v različne denarne instrumente. Ta so namenjena zagotavljanju potrebne likvidnosti celotne skupine. ''Razlika med stanjem danih posojil in finančnih naložb na 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021 izhaja iz zapadlosti obveznic in REPO posla, pri čemer nismo realizirali izgub,'' so v Krki pred meseci povedali za Finance.

Krka (in druga podjetja) so pri kopičenju denarnih sredstev previdnejša tudi zaradi dogajanja okoli Rusije in Ukrajine, nam je lani povedal Marko Ketler iz odvetniške pisarne Ketler & Partnerji.

Krepko so denarna sredstva povečali še Luka Koper, Impol, Telekom Slovenije in OMV Slovenija, ki so jih več kot podvojili. Med največjimi slovenskimi podjetji in blue chipi, ki so objavila letna poročila za lani, so denarna sredstva najbolj upadla Adrii Mobilu in Cinkarni Celje. V slednji je prišlo do upada obsega denarnih sredstev za slabo četrtino. Med razlogi so navedli izplačila dividend ter poplačila obveznosti za strateške nabave konec decembra 2022. ''Ostala vrednost denarnih sredstev je predvsem posledica odličnega poslovanja celega leta,'' so zapisali v Cinkarni Celje.

Druga podjetja so imela rast denarnih sredstev. Podjetja, za katera so na voljo podatki, so od leta 2021 skupna denarna sredstva povečala za slabo polovico na 1,37 milijarde evrov. V družbah Gen-I, Holding Slovenske elektrarne (HSE), Mercator, SIJ Acroni, Geoplin, Hofer, Spar in Lek podatkov o poslovanju v letu 2022 še niso objavili.

Zakaj podjetja kopičijo denar?

Kopičenje denarnih sredstev ni omejeno na Slovenijo. Multinacionalke to počnejo že leta. "Težko rečem, zakaj v sedanjih razmerah prihaja do kopičenja denarja na računih podjetjih," je povedal Jože Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete. Dodaja, da je to običajno znamenje kriznih razmer in da podjetja takrat denar kopičijo iz dveh razlogov:

1. Povečana negotovost na trgu: ob zmanjševanju prodaje podjetja ohranjajo likvidnost, da lahko vzdržujejo plačilno sposobnost v poslabšanih razmerah.

2. Visoki stroški financiranja: podjetja čakajo z investicijami, ker ob visokih stroških financiranja ta ne bi bila donosna, kar se kaže v povečanih likvidnih sredstvih na računih.

''Sedanja gospodarska situacija v Evropi je izjemno negotova. Zaradi vojne v Ukrajini in restriktivnih ukrepov Evropske centralne banke je gospodarska rast v večini držav močno upadla,'' meni Damjan. Nemčija in evrsko območje z izjemo Irske je v tehnični recesiji, zaradi visokih cen energentov upada gospodarska aktivnost v energetsko intenzivnih panogah, globoko negativni so vsi poslovni indeksi. ''Logično je, da so podjetja postala previdna, da odlagajo investicije in da kopičijo likvidnost za slabe čase,'' sklene Damijan.

Kopičenje denarja je lahko tudi posledica vse močnejše konkurence za prevzeme in talente, to še posebno velja za panogo tehnologije in farmacije, je pisal Investing. Kopičenje je nadalje lahko posledica slabih naložbenih priložnosti. Presežna denarna sredstva so bila zgodovinsko gledano precejšnja težava za podjetja, ki so jih hranila. To namreč pomeni, da imajo na voljo manj drugih sredstev. Ob tem ima gotovina oziroma depoziti imajo izjemno majhen donos.

Denarna sredstva kot rezerva za upade v poslovnih ciklih

Pogosto obstajajo dobri razlogi, da ima podjetje presežna denarna sredstva. Lahko so kazalnik, da je podjetje poslovno uspešno. Nakazuje lahko, da se denar kopiči tako hitro, da vodstvo nima časa ugotoviti, kako ga uporabiti. Uspešna podjetja v tehnološkem, storitvenem sektorju in medijih nimajo enake ravni porabe kot kapitalsko intenzivna podjetja, zato se pri njih denar kopiči hitreje.

Na drugi strani pa morajo podjetja v kapitalsko intenzivnih panogah, kot je  jeklarstvo, vlagati v opremo in zaloge, ki jih je treba redno menjati in nadgrajevati. Podjetja v teh panogah veliko težje ohranjajo večje količine denarnih sredstev. V Investingu še opozarjajo, da se morajo vlagatelji zavedati, da morajo podjetja v cikličnih panogah – kot je proizvodnja – hraniti denarne rezerve, da lahko preživijo upade v poslovnih ciklih. Ta podjetja morajo kopičiti večje količine denarnih sredstev, kot jih potrebujejo kratkoročno.

Visoka raven denarnih sredstev lahko nakazuje tudi na to, da je podjetju zmanjkalo naložbenih priložnosti ali pa je to preveč kratkovidno in ne ve, kaj bi z denarjem. Gnezdenje na denarju je lahko drago, še piše Investing. Če lahko podjetje dobi 20-odstotni donos lastniškega kapitala z vlaganjem v nov projekt ali s širitvijo poslovanja, je hranjenje denarja na banki draga napaka. Če je donosnost projekta manjša od stroškov kapitala podjetja, je treba denar vrniti delničarjem, je poročal Investing.

Denarno bogato podjetje lahko postane žrtev površnih navad, kot so neustrezni nadzor nad porabo in nepripravljenost za nenehno zmanjševanje naraščajočih stroškov. Kopičenje denarja pa je slabo tudi za celotno gospodarstvo. S tem, ko velika podjetja hranijo veliko vsote denarnih sredstev, onemogočajo kroženje oziroma upočasnjujejo hitrost kroženja denarja. Posledica tega pa je počasnejša rast bruto domačega proizvoda.

V svetu priljubljeni odkupi lastnih delnic

Podjetja po vsem svetu se vse pogosteje odločajo, da velik del denarja ne vložijo nazaj v podjetja. Kopičijo ga ali pa odkupujejo lastne delnice, je pokazala raziskava Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Tudi Krka je zelo dejavna pri odkupovanju lastnih delnic. Julija je začela z novim programom. V letu 2023 je za odkupe lastnih delnic namenila približno šest milijonov evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar