Izdanih več gradbenih dovoljenj za stavbe kot pred letom dni

Maja je bilo na letni ravni izdanih za 18 odsototkov več gradbenih dovoljenj za stavbe in v njih načrtovanih za tri četrtine več stanovanj. Več jih je bilo predvidenih v večstanovanjskih stavbah, navaja Statistični urad RS (Surs).

Maja je bilo v Sloveniji izdanih 573 dovoljenj za gradnjo stavb oziroma 18 odstotkov več kot v prejšnjem maju. Za stanovanjske stavbe jih je bilo izdanih 291 ali za skoraj tretjino več, za nestanovanjske stavbe pa 282 ali za 6 odstotkov več. Gradbenih dovoljenj za večstanovanjske stavbe je bilo izdanih več kot dvakrat toliko kot leto prej, navaja Surs.

Več stanovanjskih stavb, manj industrijskih

Skupna površina načrtovanih stavb bo merila nekaj več kot 177.000 kvadratnih metrov ali za 9 odstotkov več od površine stavb, načrtovanih v maju lani. Površina stanovanjskih stavb je bila večja za 64 odstotkov (predvsem zaradi načrtovane gradnje večstanovanjskih stavb), površina nestanovanjskih stavb pa manjša za skoraj tretjino (predvsem zaradi manjše površine industrijskih stavb).

Z izdanimi gradbenimi dovoljenji za stavbe je bilo načrtovanih 556 stanovanj. To je za tri četrtine ali 238 stanovanj več, kot jih je bilo načrtovanih v prejšnjem maju. V enostanovanjskih stavbah jih je bilo predvidenih 250, v večstanovanjskih stavbah pa 304. Dve stanovanji sta bili načrtovani v nestanovanjskih stavbah.

Največ stanovanj bodo gradili v osrednjeslovenski statistični regiji

Največ novih stanovanj je bilo predvidenih v osrednjeslovenski statistični regiji: 209 stanovanj ali 38 odstotkov vseh. Sledili sta obalno-kraška regija (71 stanovanj) in podravska statistična regija (56 stanovanj). V drugih regijah jih je bilo načrtovanih manj, najmanj v koroški statistični regiji (pet stanovanj).

O gradbenih delih je danes poročal tudi evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je imela med članicami v medletni primerjavi največjo rast, na mesečni ravni pa največji padec. Med državami članicami, za katere so bili na voljo podatki, je največji padec na mesečni ravni zabeležila Slovenija (-6,6 odstotka). Sledili sta Nizozemska (-5,3 odstotka) in Romunija (-4,2 odstotka). Največjo rast so medtem imele Belgija (triodstotno), Nemčija (dvoodstotno) in Francija (0,8-odstotno).

V medletni primerjavi pa je Slovenija dosegla največjo rast (+23,3 odstotka), sledili sta Romunija (+12,6 odstotka) in Belgija (+8,7 odstotka). Največje padce so imele Slovaška (-6,9 odstotka), Češka (-6,4 odstotka) in Finska (-5,5 odstotka).